Dan z Božjo b/Besedo

1. marec 2018 - 14:22 -- s. Urša Marinčič

17. in 21. februarja se nam je v Mariboru in Repnjah pridružil profesor Maksimilijan Matjaž, da nas popelje globlje v Besedo. Za izhodišče je vzel papeževo pridigo na pepelnico z naslovom: Ustavi se, glej in se vrni. Nekaj drobljancev.

Upreti se moramo nuji hitenja. V kronosu (času), ki nam polzi iz rok, moramo prepoznavati kairos (milostni čas), se ne pretirano oklepati tega, kar je bilo, ali se pehati za tem, kar nekoč bo. Bog je blagoslovil in posvetil dan, ko je počival po vsem svojem delu.

Ali berem Božjo besedo in zakaj jo berem? Ne zavezuj gobca volu, kadar mane. Če berem samo zato, si zapisujem lepe misli samo zato, da jih bom oznanjal drugim, je to prazno delo. Najprej naj nahrani mene, naj jo jaz prežvečim; potem bo užitna tudi za drugega.

Spreobrni se in veruj evangeliju. Verujemo načinu evangelija. Ne verujemo abstraktno, ampak dejansko in dejavno. Prav nič ti ne pomagam, če ti ponudim metafizični kruh, ne pa tudi kos kruha. Potrebna je metanoia (mišljenje onkraj). Moja misel o tebi naj seže onkraj tega, kar vidim. Ti si takšen, kakor te od nekdaj vidi Bog, ne pa muhast, poniglav, kakršnega te tu pa tam doživljam.

Post naj ne bo vaja, ki jo po veliki noči opustim, ampak naj me prenovi, približa Bogu in človeku.

Kontemplacija ni četrta stopnja molitve, ki je samo za izbrane duše. Kontemplacija je, po starem povedano, življenje v Božji pričujočnosti.

Način življenja po Božji besedi je darovanje; dobro ohranjeni ljudje ne živijo zares iz Božje besede.

Predstojniki naj ne skušajo vsega nadzorovati, ni treba, da čisto vse vidijo in slišijo.

Če zares oznanjam Božjo besedo, ne bom nikoli všeč vsem. Če hočem vsem ugajati, Božje besede ne oznanjam.

Najboljša hrana za kristjana je dnevna Božja beseda.

s. Vesna Jelen