Jezik ljubezni (projekt Mladi za sirote)

7. september 2017 - 10:23 -- s. Urša Marinčič

»Skupaj s Frančiškom od sreče do sonca, skupaj pojdimo, da najdemo cilj«, se je glasil refren naše himne duhovno-počitniškega tedna, ki smo ga študentke Študentskega doma sv. Elizabete skupaj z našo s. Uršo izvedle v Varešu med 27. 8. in 3. 9. 2017. Priprave na naš projekt Mladi za sirote so trajale celo študijsko leto, ta težko dočakani teden pa je minil kot bi pihnil. A pustil je velik pečat tako na otrocih kot na nas.

S pomočjo mnogo dobrotnikov in sponzorjev, organizacije dobrodelnega plesa, izvedbe srečelova na olimpijadi katoliških študentskih domov, obiska župnij ter petja na ulici smo zbrale dovolj denarja za izvedbo projekta. Ko je bila denarna plat pokrita, smo se lotile vsebinskega dela. Glavni lik je bil nam vsem ljubi sv. Frančišek Asiški. Sestavile smo dramsko igro in kateheze, pripravile deset zanimivih delavnic za otroke ter pet velikih iger, za vsak dan eno. Sledila pa je še ena zahtevna naloga. Vsa gradiva, pesmi, himno, banse, dramsko igro, itd. je bilo potrebno prevesti v hrvaščino. Tudi pri prevajanju smo bile znova deležne velike pomoči s strani družine, prijateljev in znancev.

Že ob prihodu v Malo školo, kjer živi 23 otrok, katerih starši ne želijo ali niso sposobni skrbeti za njih, smo doživele topel sprejem. Otroci so na prvi pogled izredno temperamentni in odločni, po drugi strani pa se njihova ranjenost vidi v močni potrebi po izkazovanju ljubezni in potrditvi. Zelo lepo so vzgojeni in močno se opazi, da se sestre z njimi veliko ukvarjajo ter jim nudijo veliko ljubezni.

V ponedeljek zjutraj se je otrokom iz Male škole priključilo še dobrih 20 otrok iz mesta in okoliških vasi. Vedno smo dan začeli in končali ob naši zastavi z molitvijo Frančiškove molitve »Molimo Te«, s petjem najbolj priljubljene pesmi – himne »Zajedno s Franjom« in vzkliki skupin. Vsak dan v tednu smo za otroke pripravile delček filma o sv. Frančišku, ki smo ga posnele same, katehezo na temo dneva (otroci so bili razdeljeni po starosti), dvoje delavnic ter veliko igro, med katero smo šli ven in veliko tekali naokrog. Med tednom je nastajalo veliko lepih in izvirnih izdelkov, močno pa se je krepilo tudi prijateljstvo med nami in otroki. Ko je napočil čas za odhod, ne vem, komu je bilo težje, nam ali njim.

Utrujene, a polne hvaležnosti smo se šle po koncu tega tedna v Medjugorje zahvalit Mariji za vse – za jezik ljubezni, ki je spontano prišel do izraza tekom tedna. Kljub temu, da nobena od nas ne zna dobro hrvaško, smo se z otroki in sestrami sporazumevale brez težav. Za Božjo previdnost, ki nas je spremljala na vsakem koraku – tudi, ko je vremenska napoved kazala na najslabše, je ravno tisti čas, ko smo imele organizirane igre na prostem, posijalo sonce. Za to, da smo lahko otrokom pričarale lep teden, da smo bile tako dobra ekipa, ki je delovala zelo usklajeno in požrtvovalno ter da smo dobile dovolj tako finančne kot tudi molitvene podpore. Zahvalile smo se tudi za vsa zlata vredna prijateljstva, ki so se spletla ta teden. Tako močno smo se povezali, da je na dan slovesa preteklo mnogo solza. Obljubili smo si, da v molitvi ostanemo povezani, čez dve leti pa upamo, da se ponovno vidimo … smiley

Klara Brudar

P. S.: Podrobnosti si lahko preberete na našem blogu.

P. P. S.: Tako pa so naše srečanje opisali v Mali školi.