Romanje treh provinc

4. april 2017 - 20:47 -- s. Ema Alič

V soboto, 1. aprila 2017, smo se sestre odpravile na romanje po Krasu in Vipavski dolini. Romanje treh provinc, kot imenujemo vsakoletno romanje sester Tržaške, Koroške in Mariborske province, treh slovensko govorečih provinc Kongregacije šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja, je letos pripravila Mariborska provinc. Prva skupna točka je bila v Vipavi, kjer so se sestram iz Koroške, Gorenjske, Dolenjske in Štajerske pridružile še sestre iz Tržaške province in Šturske skupnosti.

Odpeljali smo se v bližnje Vrhpolje, kjer župnijsko cerkev že od leta 2013 krasi mozaik p. Marka Ivana Rupnika. Župnik g. Janez Kržišnik nam je podal njegovo duhovno vsebino. A kot je poudaril, nam je predstavil le del bogatega sporočila, ki ga nosi mozaik. Iz Vrhpolja smo se odpeljali na Kras. V romarski cerkvi Device Marije v Obršljanu smo imeli sveto mašo, ki sta jo darovala tamkajšnji duhovni pomočnik g. Ciril Metod Cej in duhovnik iz Št. Petra na Koroškem g.  Louis Agim, po rodu iz Nigerije, ki nas je spremljal ves dan. Po postnem bogoslužju smo se odpeljali v vas Coljava, kjer so nas na turistični kmetiji toplo sprejeli in v domačem vzdušju bogato pogostili. Od tam smo se odpeljali v Štanjel. Ogledali smo si mesto, posebej še cerkev svetega Danijela, po katerem je mesto dobilo ime. Nekaj sester se je odpravilo na skrbno negovan Ferraraijev vrt, ki stoji na točki s čudovitim razgledom. Po ogledu Štanjela so nas zapustile sestre Tržaške province. Zadnja postaja romanja je bilo mesto Vipavski Križ. V obednici kapucinskega samostana smo prisluhnili besedam o zgodovini in življenju tega mesta. Vodička je posebno pozornost namenila umetniškim delom v samostanski cerkvi sv. Frančiška, ki smo si jo tudi ogledali. Poseben vtis je na nas naredila tudi starodavna kriška knjižnica. Pot nas je peljala preko Vipave, kjer so se poslovile še sestre Koroške province, mariborske in šturske sestre. Ostale so pot nadaljevale do Repenj in potem naprej vsaka proti svojemu domu.

Bogu smo hvaležne za lep in duhovno bogat skupaj preživet dan. Ni veliko trenutkov, ko se lahko srečamo. Hvaležne smo prebivalcem Krasa za lep sprejem na vseh kotičkih te čudovite dežele pa tudi za njihov zgled in trud za življenje na tem res lepem koščku sveta, a tudi ne preveč prijaznem že preživetje. A z veliko mero ljubezni in truda jim uspeva izvabiti iz narave, kar se da največ dobrin za preživetje. Bog naj jih blagoslavlja ter jim podeli mir in dobro!