Fotografija

Travnik cvetočih regratov, za katerim se izrisujejo bele kamniške planine, jo je tako prevzel, da se je s fotolova vrnila s sedemsto posnetki. Moja barva je rumena, sončna in vesela! pravi šolska sestra Aleša Stritar, ki je fotoaparatu ostala zvesta od takrat, ko se je na srednji šoli za oblikovanje, smer grafika in fotografija, še učila razvijanja v temnici, pa do danes, ko ima veliko več dela ne z razvijanjem filmov, ampak z redčenjem množice posnetkov in nalaganjem na zaslon.

Pred nekaj leti skoraj ni bilo cerkvene slovesnosti, kjer ne bi srečali tudi sestre Aleše s fotoaparatom v roki. Njeno delo je bilo dokumentiranje in portretiranje. Še zlasti uživa v "lovu" na podrobnosti, ki bi ob resnem protokolu slovesnosti ostale neopazne, če se ne bi ujele v skrito oko sestre Aleše. Še vedno rada prestreže nasmešek, prepovedan klepet ali samoten trenutek molitve; pa vendar s spoštljivostjo, ki ne razgalja, ampak ujame trenutek večnosti, pa čeprav v elektronski obliki. 

Kar je prejela v dar, rada deli z drugimi. Ob praznovanju 50. rojstnega dne se je odločila, da nekaj svojih najlepših fotografij postavi na ogled. Izkupiček prodanih slik je bil namenjen ljudem v stiski …

(Odlomki iz članka Sestra s fotoaparatom,Barbara Kastelec,