II. Sprejetje tega življenja

4. Tiste, ki pridejo k nam po Božjem navdihu in hočejo sprejeti to življenje1, prijazno sprejmimo2. Ob primernem času jih predstavimo višjim predstojnikom, ki imajo oblast sprejemati v bratstvo3.

 

5. Predstojniki naj se prepričajo, če so ti, ki prosijo za sprejem, res katoliški verniki in če se držijo zakramentov Cerkve. Če so primerni, naj jih sprejmejo v življenje bratstva. Skrbno naj jim razložijo vse, kar se tiče tega evangeljskega življenja, predvsem te Gospodove besede: Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj4; in: Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj5.

 

6. Pod Gospodovim vodstvom naj začnejo življenje pokore in naj se zavedajo, da se moramo vsi stalno spreobračati. V znamenje, da so se spreobrnili in se posvetili evangeljskemu življenju, naj se oblačijo skromno in živijo skupaj v preprostosti6.

 

7. Po končanem času preizkušnje naj jih sprejmejo v pokorščino, ko obljubijo, da se bodo vedno držali tega življenja in vodila7. Opustijo naj vsakršno skrb in zaskrbljenost ter naj se po svojih najboljših močeh trudijo, da bodo služili Gospodu Bogu, ga ljubili, častili in molili s čistim srcem in neomadeževano dušo8.

 

8. Vedno naj pripravljajo v sebi stalno bivališče in domovanje njemu9, ki je Gospod, vsemogočni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh10, da bi z nedeljenim srcem rasli v vseobsegajočo ljubezen in se stalno spreobračali k Bogu in bližnjemu11.

1 prim. FOp 16.

2 prim. FNPVod 2,1.

3 prim. FPVod 2,1.

4 Mt 19,21; prim. Lk 18,22.

5 Mt 16,24; FNPVod 1,2–3.

6 prim. FNPVod 2,14.

7 prim. FPVod 2,11.

8 FNPVod 22,26; prim. FOpom 16.

9 prim. Jn 14,23.

10 FNPVod 22,27.

11 prim. 1 FPKr I,5–10; 2 FPKr 48–53.