III. Duh molitve

9. Povsod, na vsakem kraju, ob vsaki uri in ob vsakem času naj bratje in sestre resnično in ponižno verujejo in v srcu ohranjajo in ljubijo, častijo, molijo in služijo, hvalijo, poveličujejo in slavijo najvišjega in najvzvišenejšega večnega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha1. Molijo naj ga s čistim srcem, kajti treba je vedno moliti in se ne naveličati2. Oče namreč hoče takih molivcev3. V istem duhu naj opravljajo molitveno bogoslužje v edinosti z vesoljno Cerkvijo.

Bratje in sestre, ki jih je Gospod poklical h kontemplativnemu življenju, naj vsak dan z obnovljenim veseljem oznanjajo svojo posvetitev Bogu in poveličujejo ljubezen, s katero Oče ljubi svet4, on, ki nas je ustvaril in odrešil in nas bo samo po svojem usmiljenju zveličal5.

 

10. Bratje in sestre naj slavijo Gospoda6, Kralja nebes in zemlje, z vsemi njegovimi stvarmi7 in se mu zahvaljujejo, ker je po svoji sveti volji in po svojem edinem Sinu s Svetim Duhom ustvaril vse, kar je duhovnega in telesnega, nas pa naredil po svoji podobi in sličnosti8.

 

11. V popolnem priličenju svetemu evangeliju bratje in sestre v svojem duhu premišljujejo in ohranjajo besede našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je Očetova beseda, in besede Svetega Duha, ki so duh in življenje9.

 

12. Udeležujejo naj se daritve našega Gospoda Jezusa Kristusa in z veliko ponižnostjo ter s spoštovanjem prejemajo njegovo telo in kri, spominjajoč se Gospodovih besed: Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje10.

Vso čast in spoštovanje, kolikor ju premorejo, naj izkazujejo najsvetejšemu telesu in najsvetejši krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa11 in napisanim svetim imenom in njegovim besedam12, ki je vse stvari v nebesih in na zemlji pomiril in spravil z vsemogočnim Bogom13.

 

13. Pri vseh svojih pregreških naj se bratje in sestre ne obotavljajo kaznovati sami sebe znotraj v duši s kesanjem in na zunaj s priznanjem in dejavnim zadoščevanjem14. Naj se tudi postijo in si vedno prizadevajo, da bi bili preprosti in ponižni15.

Po ničemer drugem torej naj ne hrepenijo kakor po našem Odrešeniku, ki je samega sebe s svojo krvjo daroval na oltarju križa v daritev in žrtev za naše grehe16; zapustil nam je zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah17.

1 FNPVod 23,11.

2 Lk 18,1.

3 Jn 4,23; FNPVod 22,29–30.

4 Mt 6,31.

5 FNPVod 23,8.

6 prim. Mt 11,25.

7 prim. FSp 3.

8 prim. FNPVod 23,1.

9 Jn 6,63; prim. 2 FPKr 3.

10 Jn 6,54; FNPVod 20,5.

11 FPRe 12–13; 1 KlPNP.

12 FOp 12.

13 prim. Kol 1,20.

14 FOpom 23,3.

15 prim. FOpom 19; prim. 2 FPKr 45.

16 FNPVod 23,9.

17 2 FPKr 11–14.