Začetki kongregacije šolskih sester

Kako nastane nov red ali kongregacija? Običajno se to zgodi, ko se v Cerkvi in družbi pojavi neka določena potreba. V našem primeru so to bili zanemarjeni mladi ljudje v mestu Maribor.

Škofa Antona Martina Slomška je na obisku v Rimu leta 1862 papež Pij IX. (16. 6. 1846-7. 2. 1878) vprašal, če ima v škofiji verske zavode za vzgojo mladine. Teh ustanov zaradi preselitve škofijskega sedeža še ni bilo, zato je Slomšku priporočil, naj poskrbi zanje.

Po vrnitvi v Maribor je papeževo željo sporočil članicam Katoliškega društva gospá. K temu je izrecno spodbudil kanonika Franca Kosarja, ki je bil njihov predstojnik in duhovni vodja.

11. maja 1863 so gospe na generalni seji sklenile poklicati šolske sestre iz Algersdorfa pri Gradcu, da bi prevzele vodstvo sirotišnice ter pouk pletenja in šivanja za revne deklice mesta in okolice Maribora. Za potrebne prošnje deželnim oblastem je poskrbel Franc Kosar. Škof Jakob Maksimilijan Stepišnik je uradno zaprosil za pomoč predstojnice sester v Algersdorfu.

15. oktobra 1864 so prišle v Maribor vrhovna predstojnica Katarina Luegger in prve tri sestre, ki so prevzele hišo v Schmidererjevi ulici 11, današnji Strossmayerjevi. Predstojništvo je prevzela s. Margareta Puhar, s. Veronika Bauer je bila učiteljica šivanja in s. Salezija Weitzer učiteljica pletenja. Iz teh skromnih začetkov je v šolskem letu 1868/69 nastala štirirazredna šola s 300 učenkami.

Dela je bilo iz leta v leto več in s. Margareta je ugotovila, da pomoč iz Algersdorfa več ne zadostuje. Škofa Stepišnika je prosila, da bi sestre postale samostojna skupnost. 5. julija 1869 je sekavski škof Zwerger priznal neodvisnost redovne hiše v Mariboru. Škof Stepišnik je 13. septembra 1869 za prvo predstojnico nove kongregacije imenoval s. Margareto Puhar.

To je tudi rojstni dan naše kongregacije.

Nadaljna zgodovina … do danes.