besedilo in glasba: s. Klara Jarc
videoposnetki: s. Klara Jarc in s. Urša Šebat
Ali bi svet mogel biti dober in lep, če ne bi vsaj kdo storil kakšno dejanje več kot zgolj dolžnosti? Bog je tisti, ki nas ni bil dolžen ustvariti, pa nas je; ki nas ni bil dolžen odrešiti, pa nas je. – To zmore samo Ljubezen. Koliko dejanj storimo ne zato, ker moramo, ampak ker s tem sejemo ljubezen, usmiljenje in dobroto?
LJUBEZEN ČEZ MEJE
Če vsak od nas bi storil samo to, kar mu dolžnost je,
bi svet zares bil žalosten, kajne?
Prijatelj ne bi me objel, če sploh bi ga imel.
Šel žejen bi čez vodo, ne zajel.
Šele ko se nekdo odloči, da prestopi meje,
da tvega za ljubezen in dobroto, ki ne šteje,
takrat življenje novo vzklije, kjer v Duhu seje
in Oče se nasmeje nam z nebes.
Če vsak od nas pospravil bi le to, kar razmetal je,
bi svet ves zanemarjen bil, kajne?
Nihče bi listja ne pobral, ga veter je nastlal,
in muh nebroj bi hodnik posejal.
Šele ko se nekdo odloči, da prestopi meje,
da tvega za ljubezen in dobroto, ki ne šteje,
takrat življenje novo vzklije, kjer v Duhu seje
in Oče se nasmeje nam z nebes.
Ljubezen prva se rodila je, ko svet si ustvaril.
Ti nisi nas potreboval, kajne?
In Jezus, v posmeh sebičnosti ponižaš se,
s krvjo očistiš duše ranjene.
Šele ko Ti, Gospod, si sklenil, da prestopiš meje,
da sebe daš v ljubezni in dobroti, ki ne šteje,
takrat življenje novo si podaril nam za večno
in Oče v Tebi se nasmehne nam.
Če vsak od nas bi storil malo več, kot nujno mora,
bi svet veliko lepši bil, kajne?
Ljubezen vzklila bi v dobroti srca, ki gori,
saj kdor daruje se, zares živi.
Šele ko se nekdo odloči, da prestopi meje,
da tvega za ljubezen in dobroto, ki ne šteje,
takrat življenje novo vzklije, kjer v Duhu seje
in Oče se nasmeje nam z nebes.