Želim biti šolska sestra

Bog, ki nas je ustvaril, ima za vsakega od nas čudovit načrt. Poklicanost pomeni odkrivanje tega načrta. Bog me pokliče, jaz odgovorim. Vabi me, da se odločim za način življenja, kjer bom najbolj sprejemal in razdajal Božjo ljubezen.

Pomembno je, da poskušam živeti v notranji svobodi, ki me naredi velikodušnega in pogumnega za odgovor Bogu. Za vse to ga lahko prosim tudi s to molitvijo:

O vzvišeni in veličastni Bog,
razsvetli temine mojega srca.
Daj mi pravo vero,
trdno upanje
in popolno ljubezen,
razumnost in spoznanje,
o Gospod, da se bom držal
tvoje svete in resnične zapovedi. Amen.

Kako naj vem, ali je redovni poklic zame?

Bog se mi da prepoznati, kadar ga iskreno iščem. Pozorna sem na znamenja Njegove ljubezni, ali me morda vabijo v redovni poklic. Kaj v meni prebuja veselje? Kaj mi pomeni molitev, sveta maša, adoracija, odnosi z bližnjimi, srečanja z ubogimi …? K čemu me vabi Bog po teh odnosih in v čem me krepi s svojo besedo? Je to morda hrepenenje po tem, da bi se podarila Bogu in ljudem, živela v redovni skupnosti, pričevala o Božji ljubezni …? Dobro je, da me na poti iskanja spremlja oseba, s katero se lahko zaupno pogovorim.

Po dogovoru s s. Tino Dajčer (telefon, e-pošta) ali katero drugo sestro, ki jo poznam, se lahko pridružim sestram pri molitvi in delu v kateri od skupnosti, saj je dan v samostanu lepa priložnost za poglobitev odnosa z Gospodom in spoznavanje redovnega življenja. Ali pa se udeležim duhovnih obnov in drugih dejavnosti, ki jih pripravljajo sestre.

Na koga se lahko obrnem?

Obrnem se na s. Tino Dajčer (telefon, e-pošta) ali na provincialno predstojnico, s. Veroniko Verbič (telefon, e-pošta), ki sprejema kandidatinje.

Prva leta življenja v samostanu

Ko dekle ali žena izrazi željo, da bi postala šolska sestra, jo lahko provincialna predstojnica sprejme v skupnost. S tem stopi na pot redovne vzgoje, ki jo sestavljajo več stopenj.

Kandidatinja spoznava življenje v redovni skupnosti ter se postopoma pridružuje sestram pri molitvi in delu. Biva lahko že v skupnosti ali doma. Stara mora biti najmanj 15 let.

Postulantinja se eno leto v skupnosti pripravlja na noviciat. Poglablja duhovnost, ki jo želi živeti, in spoznava življenje, ki ga namerava sprejeti.

Novinka spoznava bistvene značilnosti in realnost redovnega življenja v skupnosti ter praktično življenje po evangeljskih svetih čistosti, uboštva in pokorščine. Z vstopom v noviciat dobi novinka redovno ime. Noviciat traja eno leto, sklene se s prvimi zaobljubami, ki jih naredi za eno leto. Najnižja zahtevana starost za sprejem v noviciat je 17 let.

Juniorka je sestra, ki je končala noviciat, nima pa še večnih zaobljub. Zaobljube lahko obnovi vsako leto. Juniorat običajno traja štiri do šest let. Juniorka opravlja svoje poslanstvo kot vse druge sestre v skupnosti, obenem pa utrjuje svojo poklicanost, da bo lahko v svobodi srca svoje življenje dokončno podarila Bogu z večnimi zaobljubami.

Z večnimi zaobljubami se zgodba ne konča …
Preberite si, kako smo me prepoznale, da je Gospod izbral za nas pot redovništva!