Glas vpijočega (Tolažite)

glasba in besedilo: s. Klara Jarc
fotografije: Ana Kaker

Pesem je uglasbitev Izaijeve prerokbe (Iz 40,1-11):
Tolažite, tolažite moje ljudstvo,
govori vaš Bog.
Govorite hčeri jeruzalemski na srce
in ji kličite,
da je njena tlaka dokončana,
da je njena krivda poravnana,
ker je prejela iz GOSPODOVE roke
dvojno kazen za vse svoje grehe.
Glas kliče:
V puščavi pripravite pot GOSPODU,
zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu!
Vsaka dolina naj se vzdigne
in vsak hrib in grič naj se poniža,
kar je vijugasto, naj bo ravno,
in grebeni naj bodo ravnina.
Razodelo se bo GOSPODOVO veličastvo
in videlo ga bo hkrati vse meso,
kajti GOSPODOVA usta so govorila.
Glas pravi: »Kliči!«
Pa rečem: »Kaj naj kličem?«
»Vse meso je trava,
vsa njegova dobrota kot cvetica na polju.
Trava se posuši, cvetica ovene,
ko GOSPODOV dih pihne vanjo;
zares, ljudstvo je trava.
Trava se posuši, cvetica ovene,
beseda našega Boga pa obstane na veke.«
Povzpni se na visoko goro,
znanilka veselja, Sion,
močno povzdigni svoj glas,
znanilka veselja, Jeruzalem,
povzdigni ga, ne boj se!
Povej Judovim mestom:
»Glejte, vaš Bog!
Glejte, Gospod BOG prihaja z močjo,
njegov laket vlada zanj.
Glejte, njegovo plačilo je z njim,
njegovo povračilo pred njim.
Kakor pastir pase svojo čredo,
jo zbira s svojim laktom,
jagnjeta nosi v svojem naročju,
počasi vodi doječe.«

GLAS VPIJOČEGA

»Tolažite, tolažite moje ljudstvo,
tolažite,« govori vaš Bog.
»Tolažite, tolažite moje ljudstvo,
tolažite,« Gospod prihaja k vam.

1. »Govori moji hčeri na srce,
da nje tlaka je končana,
njena krivda poravnana,
saj prejela je dovolj,
dvojno kazen za svoj greh,
naj izve, naj vzljubi me še bolj …«

2. Moj glas naj vpije, vsa puščava ve,
naj pripravi pot Gospodu,
v pustinji cesto Bogu,
vse doline se vzdignejo
in hribi naj ponižajo;
naj izve, da Bog jih ljubi še …

3. Glas pravi: »Kliči!« Kaj naj kličem le?
»Vse človeštvo je kot trava,
že usiha vsa narava.«
Našega Boga beseda
pa na veke bo ostala.
»Kliči jim, da večno ljubim jih!«

4. »Povzpni na goro se, glasno povej,
ti znanilka si veselja,
kliči, le ne bolj se, mestom reci:
glejte Bog,
vaš Bog prihaja,
prihaja že, pripravite mu pot!«

5. »Govori moji čredi na srce,
da pastir bo pasel ovce,
zbiral, klical na vse konce,
nosil jagnjeta v rokah
in doječih ne bo strah,
naj izve, pastir prihaja med nje …«