Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober

Objavljeno: 24. septembra 2026

V času, ko se sestre počasi poslavljamo od naše skupnosti v Kairu in dragocenega poslanstva med študentkami, smo na praznik bl. Antona Martina Slomška obhajale zahvalno sveto mašo in se Bogu zahvalile za vse prejete milosti, ki nam jih je Gospod naklanjal na tem kraju.

Prve sestre so prišle v Kairo že leta 1929. Mnogim priseljenim slovenskim dekletom in ženam, ki so jih sestre sprejemale in jim pomagale poiskati delo, je zato ta stavba bila kakor drugi dom. Zlasti so bili zanje dragoceni nedeljski popoldnevi, ko so si v pogovorih izmenjale domače novice in skupaj prepevale slovenske pesmi. Kasneje so sestre dajale streho nad glavo starejšim gospem. Po smrti zadnje gospe so leta 1956 odprle študentski dom in hiša v Kairu je postala dom mnogim študentkam. Vzgojno delo sester je bilo zelo cenjeno, in mnoge študentke, ki so nekoč bivale v domu, se še danes skupaj s svojimi družinami rade vračajo, da bi pozdravile sestre. Tudi številni slovenski romarji so se radi ustavili tukaj in v sestrinski kapeli, posvečeni sv. Mali Tereziki, darovali sveto mašo.

Danes je sveto mašo tukaj daroval škof msgr. Claudio Lurati, apostolski vikar Aleksandrijskega apostolskega vikariata v Egiptu. Bogoslužje pa je s svojo navzočnostjo in petjem obogatilo še šest frančiškanov. Vsa leta so namreč prav frančiškani redno duhovno oskrbovali naše sestre in nam vedno radi pomagali. V imenu sester province smo se slovesnosti udeležile s. Tina Dajčer, provincialna predstojnica, s. Metka Vrabič, provincialna namestnica in ekonomka, ter s. Andreja Kete, zadnja provincialna predstojnica bivše tržaške province, kateri je podružnica v Kairu pripadala vse do leta 2022. K sveti maši smo povabile tudi gospe, ki so vrsto let kot dobre delavke delovale pri nas in prispevale k urejenosti in domačnosti te hiše, ter še nekatere ljudi, s katerimi so sestre povezane.

Msgr. Lurati nas je ob pomenljivi Božji besedi (Iz 55,6-10, Ps 137 in Mt 6,25-34) opogumil, ko je poudaril, kako pomembno je zaupati Gospodu. Kadar se v iskrenosti srca odpovemo svojim željam in sprejmemo to, k čemur nas kliče Gospod, bo ta prehod, čeprav boleč, zagotovo postal rodoviten. Prav tako je poudaril, da ko se ena zgodba konča, se druga začne. In s tem zaupanjem gremo naprej. Naj Božja previdnost tudi v prihodnje vodi naše korake, našim pokojnim sestram, ki so z vso srčnostjo živele in delovale tukaj v Kairu, pa naj Gospod obilno povrne za vso njihovo dobroto, gostoljubnost in požrtvovalnost.

s. Tina Dajčer

Kairo, 24. september 2026