Cistercijanska opatija Stična, od 1. do 7. junija 2020.
Zbralo se nas je pet sester: biserna jubilantka s. Olga Jančar in zlate jubilantke s. Franja Globlek, s. Nikolina Rop, s. Slavka Požgane in s. Mira Rožanc.
Na duhovni obnovi nas je spremljal cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki. Vsako dopoldne smo imele sveto mašo, med katero je pater imel daljši nagovor. Skupaj smo molile brevir in častile Jezusa v najsvetejšem Zakramentu. Popoldne je bil še en nagovor.
Prvi dan je p. Nikolaj nekoliko osvetlil, kaj pomeni jubilej: da je to leto usmiljenja, spomin odpuščanja, čas, ko stopimo nazaj, izstopimo iz ritma in rutine. V naslednjih dneh se je osredotočil na tri stebre duhovnega življenja: molitev, branje oziroma študij in delo (ki zajema ljubezen do bližnjega, dela usmiljenja, služenje), in jih osvetlil z različnimi primeri iz stare in nove zaveze ter cerkvene tradicije. Razmišljale smo tudi o molitvi, evharistiji, Mariji in o sadovih Duha.
Bivanje v Stični je bil za vse bogat čas za osebno molitev, zahvaljevanje, branje in premišljevanje, pogovor pri obedih in obujanje spominov na noviciat pa tudi za počitek in sprehod. Kapela z Rupnikovim mozaikom je kar vabila k zbranosti in molitvi. Povezane smo bile s sestrami, še posebej z letošnjimi jubilantkami, ki niso mogle biti z nami v Stični. Poromale smo tudi na Zaplaz in v cerkev prišle ravno v času, ko so bili duhovniki ene od ljubljanskih dekanij zbrani na dnevu posvečenja in na grobu bl. Alojzija Grozdeta začeli mašo. Da smo lahko bile na tem milostnem romarskem kraju pri maši, smo doživele kot posebno Marijino pozornost.
Hvaležne smo patrom in bratom v Stični za veliko gostoljubje, ki smo ga bile deležne; hvaležne, da so nas sprejeli v svoj samostan, kjer tudi zidovi zaradi mnogih molitev menihov kar dihajo Boga. Hvaležne smo p. Nikolaju za njegovo zavzetost, s katero nas je spremljal, in vso duhovno hrano. Hvaležne provincialnemu vodstvu, da nam omogočilo te dneve zbranosti in odmika. Naj Bog vsem bogato povrne!
s. Mira Rožanc