Gospodov vnebohod (prim. Apd 1,4-11)

Pesem je premišljevanje ob odlomku Apd 1,4-11:
Ko je bil Jezus z njimi pri jedi, jim je naročil, naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč naj počakajo na Očetovo obljubo, »o kateri ste slišali od mene; zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu«. Ko so bili zbrani, so ga vprašali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil Ko so Ko so bili zbrani, so ga vprašali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?« Rekel jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« Po teh besedah se je vzdignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo, glej, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih, ki sta rekla: »Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.«

glasba in besedilo: s. Klara Jarc
fotografije: s. Martina Štemberger

GOSPODOV VNEBOHOD

»Ostanite v mestu,
dokler ne pride Duh,
saj Jaz odhajam k Njemu,
ki daje vam vsakdanji kruh.«
To si nam naročil,
ko oblak zagrnil je
tvoje sveto Telo.
K Očetu vračaš se.

Gospod, pred mojimi očmi
izginja Tvoj obraz,
izginjajo dlani …
Gospod, ne vidijo oči,
a sluti še srce,
da vedno z nami si …

Gospod, boš obnovil Kraljestvo,
boš prenovil svet?
Boš dopustil, da uniči ga Tvoj brat?
Boš res utrdil moj korak,
okrepil mojo dlan,
v srce vdihnil svojega Duha?

»Ni treba se ti bati
in tvoja stvar to ni,
da vedel bi za čase,
trenutke in ljudi.
Ko Oče me poviša,
Duha vam bom poslal
in Ta vas bo poučil,
življenja moč vam dal.«

Gospod, pred mojimi očmi
izginja Tvoj obraz,
izginjajo dlani …
Gospod, ne vidijo oči,
a sluti še srce,
da vedno z nami si …

Gospod se dviga, se dviga
nad oblaki in še dalje …
moj pogled se dviga, se dviga
k Njemu, ki mi da Srce … (2x)

“Možje, vi, Galilejci,
kaj strmite zdaj v nebo?
Ta Jezus, ki odšel je,
bo prišel prav tako.
Zdaj nehajte strmeti,
pojdite že domov.
Vztrajajte v molitvi,
z Marijo prosite za blagoslov …”

… se dviga, se dviga
nad oblaki in še dalje …
moj pogled se dviga, se dviga
k Njemu, ki mi da Srce … (2x)

Želite, da vas obvestimo o novih prispevkih? Prijavite se!

Kategorija: Pesmi s. Klare
Oznake: Pesmi s. Klare
Prejšnji prispevek
Pojdi k Mariji
Naslednji prispevek
Ti – Hrana