Hvali, Sion, Rešenika (pesem slednica na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi)

besedilo: sv. Tomaž Akvinski
uglasbitev: s. Klara Jarc
fotografija: Pexels

HVALI, SION, REŠENIKA,
nam pastirja in vodnika
s himnami in pesmimi.

Naj ga hvali, kar ga hoče,
ni prehvaliti mogoče
ga v nobenih hvalnicah.

Dar posebnega češčenja:
živi kruh in vir življenja
danes nam je predložen.

Pri večerji v živi veri
bil je trumi dvanajstéri
zbranih bratov izročen.

Bodi polna, bodi glasna,
bodi mila, bodi jasna
vernih hvala in radóst.

Dan slovesni se ponavlja,
dan ustanovni se proslavlja,
kar je dana ta skrivnost.

Nov je Kralj pri tem obredu
novo jagnje v novem redu
mesto starega nam dal.

Novo pride, staro mine,
pred resnico sen izgine,
noč premaga dan svetal.

Kar tedaj je Kristus stóril,
to – učencem je govóril –
v moj spomin naj se vrši!

Naročilo se spolnjuje,
kruh in vino se daruje
za rešenje vseh ljudi.

Nauk dan je za kristjane,
kruh tedaj meso postane,
vino pa postane kri.

Vid in um ne izmodruje,
živa vera potrjuje:
nadnaravne so reči.

Te podobe raznolike
skrivajo reči velike
v znamenjih, a ne v stvareh.

Jed, pijača sam postane,
vendar Kristus cel ostane,
pričujoč v podobah dveh.

Kdor uživa, razdeliti
ga ne more, ne zlomiti,
celi Jezus pride vanj.

Kakor eden, tisočéri,
vsak ga prejme v isti méri,
za nikogar ni ga manj.

Dan je dobrim, dan krivičnim,
le z učinkom prav različnim:
za življenje ali smrt.

Je krivičnim v pogubljenje,
dobrim vernim pa v življenje,
dvojen, glej, je vstop odprt.

Če podoba se prelomi,
ne premišljaj in ne dvomi,
delci toliko dadó mi,
kakor v celem skrito je.

Ne deli se Božje Jagnje,
ne spreminja njega stanje,
le deli se, kar je vnanje,
notranjega znamenje.

Angelska je, glejte, hrana
potnikom v popotnjo dana,
kruh resničen za kristjana,
tega ne mečímo psom.

Se v podobah označuje:
ko sin Izak se žrtvuje,
jagnje praznično daruje,
mana daje prednikom.

Ti, pastir, nas s kruhom hrani,
ti nam, Jezus, stoj ob strani,
ti nas pasi, ti nas brani,
ti nam daj med nebeščani
mesto v večnih radostih.

Ti, zaklad močí, modrosti,
tu že vir nam vse sladkosti,
sprejmi nas med svoje gósti
tudi v rajski tam blagósti
v družbi svojih blaženih!

Želite, da vas obvestimo o novih prispevkih? Prijavite se!

Kategorija: Pesmi s. Klare
Oznake: Pesmi s. Klare
Prejšnji prispevek
Bog se dviga … (Ps 47,2-3.6-7.8-9)
Naslednji prispevek
Hvali, moja duša, Gospoda! (Ps 146,7-10)