glasba in besedilo: s. Klara Jarc
fotografije: Henrik Jarc
MENI DOVOLJ JE NEBO
Kaj lahko dam, ko ničesar več nimam,
ko praznih rok sem, brez lepih besed …
Dajem ti sebe, le to še premorem,
ko dajem se, dajem ti svet.
A kaj naj ti dam, ko še sebe več nimam?
Gospodu predal sem se ves …
Takrat moj Bog napolnjuje srce mi,
takrat s srcem dam ti Nebo.
Saj prav vse je ničvredno, če nimaš Neba,
ker če nimaš Boga, ni ne smisla sveta!
Zato dajem ti vse, čeprav so prazne roke.
V tišini besed ti prinašam nov pogled.
Kaj lahko sprejmem, saj vse že prejel sem …
lačen ljubezni a sit sem stvari …
Sprejmem le tebe – ljubezen to zmore.
Ko sprejmem te, sprejmem ves svet.
A kaj bi prejemal, ko sebe več nimam,
Gospodu sem se daroval.
On, ki vse daje, naj tudi vse sprejme,
a meni dovolj je Nebo.
Saj prav vse je ničvredno, če nimaš Neba,
ker če nimaš Boga, ni ne smisla sveta!
Zato dajem ti vse, čeprav so prazne roke.
V tišini besed ti prinašam nov pogled.