Morje (prim. Mt 14,22-33)

Pesem je molitev ob odlomku iz Svetega pisma:
Mt 14,22-33: In takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpustil množice. In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično si Božji Sin.«

glasba in besedilo: s. Klara Jarc
fotografije: s. Martina Štemberger

MORJE

Morje, nemirno morje
z valovi vdira v moj čoln …

Morje vero ubija,
strah se širi kot vihar …

A morje, to strašno morje
ni več strašno – zagledam Te …

»Hodi, hodi po vodi,
bodi pogumen, Jaz sem s teboj.«

Slišim, slišim tišino,
ne slišim morja in ne valov …

Le Tebe, ki me napajaš
in z vodo umivaš gorje valov …

A morje, to strašno morje
ni več strašno, ko si z menoj …

»Hodi, hodi po vodi,
ne boj se morja, Jaz sem, ki sem.«

Morje, nemirno morje
besni pod mano, a jaz sem Tvoj.

Hodim, hodim po vodi
in ne bojim se, saj sem s Teboj.