){kind=link}
besedilo in glasba: s. Klara Jarc
fotografije: Henrik Jarc, s. Klara Jarc
Pesem se navezuje na odlomek iz Svetega pisma:
Mt 20,1-16: »Nebeško kraljestvo je namreč podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogodil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Kaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹ Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ Odgovoril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.«
NI PREPOZNO ŠE
Postajam na trgu, kjer ni dela …
Zapravil sem priložnosti in čas nihče me ne pogleda.
Ves zadet od praznih sanj zrem v dan, ki pred mano izginja …
Kar naenkrat pa zaslišim Tvoj glas, ki me opominja:
»Kaj postajaš tu brez dela ves dan?
V moj vinograd vsakdo je od vas izbran.
Ni prepozno še, daj pridruži se!
Pojdi tudi ti v vinograd moj.«
Šel sem za Njim v vinograd …
Le eno uro dela in dan se poslovil je že.
V trepetu sem pred angeli stal, da pobral bi le cente …
A usmiljenje Njegovo nima mej, zapele so trobente:
»Naj poguma ne vzame ti greh!
Naj na ulicah zasliši spet se smeh.
Poslednji bodo prvi, ni prepozno še,
pojdi tudi ti v vinograd moj.«
»Kaj postajaš tu brez dela ves dan?
V moj vinograd vsakdo je od vas izbran.
Ni prepozno še, daj pridruži se!
Pojdi tudi ti v vinograd.
Naj poguma ne vzame ti greh!
Naj na ulicah zasliši spet se smeh.
Poslednji bodo prvi, ni prepozno še,
pojdi tudi ti v vinograd moj.«