glasba in besedilo: s. Klara Jarc
fotografije: šolske sestre, Henrik Jarc
NORA
Nora sem za svet, ki pravi, da bogovi smo.
Nora za ljudi, ki drugim rane ližejo.
Nora, ko zastonj podarjam, kar si Ti mi dal,
tudi če prenoro upam, da kdo razumel bi prav …
Nora, da Te ljubim;
nora, da upam v Te;
nora, da verujem, da v Tvojih je rokah ves svet in vse …
Nora, da Te ljubim;
nora, da upam v Te;
nora, da verujem, da v srcu res verujem, da Ti rešiš vse.
Nora sem, ko ljubim té, ki trgajo srce.
Nora, ko pohojen cvet, odvržen, zame še ima ime.
Nora, da vztrajam; nora, da molčim.
Nora, ko oznanjam, da Ti ljubiš v meni, ko trpim s Teboj …
Nora, da Te ljubim;
nora, da upam v Te;
nora, da verujem, da v Tvojih je rokah ves svet in vse …
Nora, da Te ljubim;
nora, da upam v Te;
nora, da verujem, da v srcu res verujem, da Ti rešiš vse.
Tvoja je modrost sveta norost in vedno bo.
Tvoj križ pohujšuje, ker nas dviga v nebo.
Tvoje misli višje kot računice ljudi. Zato…
naj ostanem nora v Tebi, druge ne poznam Poti …
Nora, da Te ljubim;
nora, da upam v Te;
nora, da verujem, da v Tvojih je rokah ves svet in vse …
Nora, da Te ljubim;
nora, da upam v Te;
nora, da verujem, da v srcu še verujem, da Ti rešiš vse.