V zgodnjem popoldnevu 19. maja 2026 je v 82. letu življenja in 56. letu redovništva v bolnišnici v Gorici (Italija) sklenila svojo zemeljsko pot s. María Angela Dekanić, doma iz župnije Draga Bašćanska na otoku Krku (Hrvaška).
Marija Anđela Dekanić se je rodila očetu Josipu in materi Nikici roj. Štefanić 8. septembra 1944 v Dragi Bašćanski na otoku Krku. V trdni krščanski družini je bila najstarejša od petih otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Baški, klasično gimnazijo pa v Krku.
Marija Anđela je z družino v zgodnjih šestdesetih letih odšla v Argentino, kjer so delovali teta redovnica – šolska sestra in dva strica frančiškana. Očetovo domotožje je družino po letu in pol vrnilo na Krk, Marija Anđela pa se je odločila, da ostane v Argentini. V Formosi je obiskovala šolo sester in postopoma je v njej zorel redovniški poklic. Pri dvaindvajsetih letih je zaprosila za vstop pri šolskih sestrah sv. Frančiška Kristusa Kralja in 1. marca 1967 v Rosariu začela redovno vzgojo in nadaljevala študij. 31. julija 1970 je v San Lorenzu vstopila v postulaturo, 1. februarja 1971 pa v noviciat. Kot redovnica je obdržala svoje krstno ime Marija Anđela z zapisom v španščini Hna. María Angela. Po prvih redovnih zaobljubah, ki jih je izrekla 2. februarja 1972 v San Lorenzu, je bila premeščena v Formoso. Večne zaobljube je izpovedala 2. februarja 1977 v San Lorenzu, kjer je ostala do leta 1981. Poučevala je na tamkajšnji sestrinski šoli filozofijo in pedagogiko kot na Formosi in bila tudi katehistinja. Leta 1981 je bila premeščena v skupnost argentinsko-urugvajske province v Montevideu v Urugvaju in nadaljevala s poučevanjem na šoli. Kasneje je bila tam tudi predstojnica skupnosti. Od leta 1985 do 1992 je bila v provincialni hiši v San Lorenzu najprej pet let vzgojiteljica mlajših sester – juniork, nato tri leta voditeljica novink. Z veseljem se je posvečala vzgoji mladih in izžarevala frančiškovsko preprostost. V svoji materinski požrtvovalnosti je mladim znala posredovati tudi odgovornost do dela.
Februarja 1993 je s. María Angela prosila za dovoljenje, da bi bila v pomoč svoji bolni materi na Krku. Provincialno vodstvo ji je prošnjo odobrilo in ji dovoljenje zaradi trajanja potrebe tudi podaljševalo. Od leta 1994 do 1999 je nekaj časa bivala v skupnosti v Trstu in na Farnesini v Rimu ter od tam občasno odhajala k bolni materi na Krk. Nato je z dovoljenjem za bivanje zunaj redovne skupnosti živela z mamo v domači hiši na Krku in občasno prihajala v provincialni dom tržaške province v Trstu. Z vso ljubeznijo je mamo negovala do njene smrti leta 2011.
Julija 2011 je z dovoljenjem predstojnice argentinsko-urugvajske province zaprosila za prestop v tržaško provinco in po letu priprave 12. septembra 2012 postala njena članica. Z leti se je njeno zdravje slabšalo. V skupnosti provincialne hiše v Trstu je po svojih močeh pomagala pri preprostih opravilih, predvsem pa veliko molila.
S pridružitvijo tržaške province mariborski provinci 25. aprila 2022 je postala članica mariborske province. Njena bolezen je vse bolj napredovala in s. María Angela je potrebovala vse več pomoči. Tako je bila 13. februarja 2025 preseljena v dom Rosa Mistica v Krminu, kjer je bila deležna celostne oskrbe. Konec aprila 2026 se ji je zdravstveno stanje še bolj poslabšalo in v maju je bila sprejeta v goriško bolnišnico. Sestre in sorodniki so jo radi obiskali. Tako je ob molitveni družbi treh sosester 19. maja mirno zaspala.
S. María Angela je bila preprosta, tiha in skromna sestra, z veseljem je pomagala drugim, dokler je mogla, predvsem pa je veliko molila. Rada se je zanimala za sestre. V svojem redovnem življenju se je srečala z veliko sestrami različnih provinc naše kongregacije. Z veseljem je prebirala glasilo Kongregacijski list in spremljala utrip življenja v provincah, delegaturi in misijonih.
Od s. Maríe Angele smo se poslovili v ponedeljek, 25. maja. Sveto mašo zadušnico je v sestrinski kapeli v Zavodu sv. Družine v Gorici daroval g. Marijan Markežič. Navzoče smo bile šolske sestre, sorodniki s. Marie Angele, br. Ambrož Požun OFM, Marijine sestre čudodelne svetinje iz Gorice in Sestre Božje previdnosti iz Krmina. Pokojno sestro je na goriškem pokopališču sprejelo jasno, sončno nebo in Marijina pesem tudi v njenem maternem jeziku.
Sestre se Gospodu zahvaljujemo za dragoceni dar s. Maríe Angele. Kakor nas je spremljala z molitvijo v svojem zemeljskem življenju, zaupamo v njeno priprošnjo pri Bogu za vso kongregacijo in nove duhovne poklice.
Naj se spočije v Gospodu, kateremu je z veseljem in predanostjo služila v pedagoškem, vzgojnem in misijonskem delu kot tudi v vlogi usmiljenega Samarijana in Lazarjeve sestre Marije, ki si je izbrala najboljši del.
S. Vida Tomažič