Romanje v Assisi

Objavljeno: 31. oktobra 2026

V Frančiškovem letu, ob 800-letnici njegove smrti, je Konferenca redovnih ustanov (KORUS) organizirala romanje v Assisi. Udeležilo se nas je 26 bratov in sester različnih redov, med njimi pet šolskih sester.

V ponedeljek, 19. oktobra 2026, smo se v jutranjih urah podali na pot. V občudovanju narave, odete v jesenske barve, molitvi, petju in pogovorih smo sredi popoldneva prispeli v Assisi. Po nastanitvi v hotelu smo odšli k Mariji Angelski, porciunkuli. P. Janez Papa, OFM, ki je skupaj s p. Milanom Koson, OFMCon, vodil to romanje, nam je že na poti proti cerkvi pripovedoval o Frančiškovem življenju, o obdobju, ko Frančišek išče svojo pot, o pomenu porciunkule za sv. Frančiška. Po ogledu smo imeli čas za molitev. Po vrnitvi v hotel smo obhajali sv. mašo, odšli k večerji in nato k počitku. Vsak dan smo začeli s skupno molitvijo hvalnic, po zajtrku pa se odpravili po poteh, kjer je hodil sv. Frančišek.

Prebudili smo se v sončno torkovo jutro. Po zajtrku smo se ustavili pri sv. Damijanu, kjer je Bog nagovoril sv. Frančiška in ga povabil naj popravi Cerkev. Sledil je ogled stolnice sv. Rufina, kjer so bili sv. Frančišek, sv. Klara in nekateri Frančiškovi bratje krščeni. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Klare, kjer nam je p. Janez povedal več o njenem življenju. Na vseh mestih smo imeli veliko časa za osebno molitev. Popoldan smo se ustavili še v Rivotortu, kjer so Frančiškovi bratje nekaj časa prebivali in stregli gobavcem. Ta kraj nam je predstavil p. Milan Kos, OFMConv. Dan smo zopet zaključili s sv. mašo in večerjo. V sredo smo se odpeljali v Grecco, kjer je Frančišek postavil prve žive jaslice. Imeli smo polnočno sv. mašo. To je bilo posebno doživetje, ko smo zapeli božične pesmi. Kljub dežju smo občudovali lepoto tega odmaknjenega kraja. Ogledali smo si še razstavo jaslic, se telesno okrepili in se odpeljali nazaj k Mariji Angelski. Ostalo je še nekaj časa do večerje in to smo izkoristili za molitev pri Porciunkuli, nekateri pa so odšli v Assisi k Frančišku. Četrti dan smo si ogledali cerkev Chiesa Nuova, ki stoji na mestu, kjer je bila hiša frančiškovih staršev. Ogledali smo si tudi prostore pod cerkvijo, ki so del nekdanje hiše. Pot smo nadaljevali k škofijskemu dvorcu, kjer se je Frančišek odpovedal svojemu očetu in začel klicati Boga za svojega očeta. V cerkvi Marije Velike poleg dvorca je zdaj pokopan sv. Carlo Acutis. Obiskali smo njegov grob in se mu priporočili. Popoldan smo imeli prosto za ogled mesta in molitev. Dan pa smo zopet zaključili s sv. mašo. V petek smo se po zajtrku odpravili na pot proti domu. Med potjo smo se ustavili na La Verni, kjer je sv. Frančišek prejel Kristusove rane. Tam smo imeli tudi sv. mašo in si ogledali kraj, kamor se je Frančišek umikal k molitvi.

Vsak kraj, ki smo ga obiskali, je spregovoril na svoj način. Ko smo stopali po kamnih assiških ulic in opazovali starodavne zgradbe, smo se lahko v mislih preselili v čas sv. Frančiška. Velik dar je bil tudi čas, ki nam je bil dan za molitev na posameznih krajih. Za vse dni, za vse kar smo videli, slišali in doživeli lahko rečem: Bogu hvala. Hvala vsem, ki so organizirali to romanje. Naj bo preprostost in veličina sv. Frančiška vedno bolj prisotna med nami.

s. Terezija Tomazin
s. Ema Alič, s. Mirjam Černigoj