Frančišek Asiški je tudi danes eden najbolj prepoznavnih in pogosto omenjanih svetnikov, pri čemer je njegova podoba neredko idealizirana oz. skoraj romantizirana. Današnji svet sv. Frančiška pogosto vidi le kot prijaznega ljubitelja narave in simbol miru, pri tem pa spregleda, kako radikalna in zahtevna je bila njegova pot.
Njegova revščina ni bila estetska izbira, ampak zavestna odpoved logiki moči, varnosti in nadzora. Bil je človek, ki si je drznil iti do konca v zaupanju v Boga, tudi ko je to pomenilo nerazumevanje, zavrnitev in notranji boj. Do vsega in vseh je imel ODNOS LJUBEZNI.
Bratstvo/sestrstvo ni bila le splošna prijaznost, ampak zahtevna odločitev, da v vsakem človeku vidi brata ali sestro, tudi tam, kjer je težko, kjer boli, kjer ni hvaležnosti.
Frančišek je v vsem videl odsev Boga in odnos, ne lastnino. Ne le med ljudmi, ampak do vsega stvarstva. Zato je lahko govoril: brat sonce, sestra luna, sestra smrt, brat volk …
To ni bila poezija, ampak globoka duhovna drža: nič ni predmet, vse je ODNOS.
To je zelo aktualno danes: ko naravo izkoriščamo, ko ljudi instrumentaliziramo, ko se smrti bojimo in jo potiskamo stran.
Frančišek pa uči: spoštovanje, povezanost, ponižnost pred življenjem.
Svet danes pogosto vidi to kot lep simbol, a spregleda, kako zahteven je tak pogled: da z ničemer ne ravnaš potrošniško, ampak spoštljivo.
Uboštvo = radikalna notranja svoboda
- odpoved navezanosti na denar, varnost, ugled, nadzor
- popolno zaupanje v Boga in odprtost za druge
- kritika družbe, ki gradi identiteto na posedovanju
Uboštvo ni bila romantična odpoved lepemu, ampak pot notranje svobode (provokacija sistemu moči, lastnine in nadzora). Ko nič ne poseduješ, si odprt za presežno, si svoboden (na nič navezan, ker navezan si posledično omejen).
Sestre skušamo karizmo sv. Frančika živeti zelo konkretno:
- v odnosih,
- v bližini z ranljivimi,
- v preprostem življenju in v prizadevanju, da nikogar ne odpisujemo, ampak ostajamo odprte za vsakega (sprejemanje);
- z notranjo svobodo – ne kot “odpoved lepemu”, ampak kot življenje brez navezanosti
- z realnostjo, ne romantiko – Frančiška ne olepšujemo – pokažemo tudi njegovo krizo, dvome, telesno trpljenje.
Frančišek ni bil “mehak”, ampak zelo zahteven – do sebe in do drugih.
Njegova pot: stroga notranja disciplina, soočenje s strahom, služenje bolnim, izključenim, ponižnost, ki ni pasivna, ampak močno živeta.
~~~~~ ~~~~~ ~~~~~
Razmišljanje je bilo napisano ob pripravi na snemanje za oddajo Obzorja duha ob 800 letnici smrti sv. Frančiška Asiškega