140 let samostanske cerkve v Mariboru

Pred 140. leti, 8. septembra 2026, je bila v Mariboru posvečena samostanska cerkev. Tega milostnega dogodka se bomo prav v tej cerkvi spomnili pri sveti maši, ki bo 8. septembra 2026, ob 19h. Po maši bo preprosta pogostitev in druženje.

Sestre se veselimo in smo hvaležne Bogu in Mariji, da je naša smaostanska cerkev vsa ta leta obstala, preživela dve svetovni vojni, desetletja izgnanstva sester, in da še danes služi svojemu namenu, ki je osebna in skupna molitev skupnosti šolskih se ster in bogoslužju z drugimi verniki. Vsako jutro, razen ob nedeljah, je v njej darovana sveta maša ob 6.30.

V Kroniki šolskih sester je zapisnao kako se je gradnja začela in kako končala. V tem prispevku je zapisanih le nekaj utrinkov.

Sestre so začele z zidavo leta 1885. 19. marca 1885 je bil “med božjo službo sveti Jožef slovesno določen za vodjo in nadzornika gradnje, za izplačevalca in varuha nove zidave; vsi dobrotniki zidanja cerkve pa so bili za večne čase vključeni v vse molitve in dobra dela kongregacije.”  Na praznik varstva svetega Jožefa je bil, 26. aprila 1886, slovesno položen temeljni kamen za cerkev: obred je opravila osebno Njegova ekscelenca prevzvišeni knezoškof, udeležile pa so se ga številne visoke osebnosti. Zidava se je takoj začela in je z Božjo pomočjo in na priprošnjo sv. Jožefa naglo napredovala. 4. oktobra 1885 je preč. kanonik Kosar blagoslovil križ na zvoniku, ki so ga naslednji dan ob 4. uri popoldne so ga skupaj s kroglo potegnili kvišku. 18. oktobra 1885 je bila slovesna posvetitev zvonov. Opravila jo je sama Njegova ekscelenca prevzvišeni knezoškof Jakob Maksimilijan Stepišnik.

Na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra 1886, je bila slovesna posvetitev naše novo pozidane samostanske cerkve. Ob 7. uri so Njegovo ekscelenco prevzvišenega knezoškofa pri samostanskih vratih pričakali preč. duhovščina, sestre in veliko belo oblečenih deklic ter ga pospremili noter. Najprej so mu po kratkem nagovoru otroci kot spomin na praznovanje izročili mitro in fotografijo samostana.

Zapis o posvetitvi je kronistka sklenila z besedami: “BOGU HVALA! Resnično: danes je prišlo tej hiši zveličanje!!!” (prim. Lk 19,9). Tako ob tej lepi obletnici doživljamo in se veselimo tudi me.

Želite, da vas obvestimo o novih prispevkih? Prijavite se!

Prejšnji prispevek
Pokojna s. M. Silva (Hilda) Rozman