Smo na začetku štiridesetdnevnega postnega časa, ki traja od pepelnične srede do velikega tedna. V Svetem pismu najdemo veliko mest, povezanih s številom štirideset. To so vedno obdobja priprav, preizkušenj, pričakovanj in sprememb.
Jezus se je štirideset dni postil in je bil skušan.
Na prvo postno nedeljo, 26. februarja 2023, beremo ta odlomek iz svetega evangelija po Mateju (4,1-11)
Evangeljsko besedilo neposredno pred tem govori o Jezusovem krstu v Jordanu, ko se je zaslišal glas iz nebes: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« Takoj nato pa je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal.
Na prvi pogled se nam to zdi čudno. A pojasnilo najdemo v pismu Hebrejcem: »Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni, izvir večnega odrešenja, ko ga je Bog razglasil za velikega duhovnika po Melkizedekovem redu« (Heb 5,8). »Ker je sam pretrpel preizkušnjo, lahko pomaga preizkušanim« (Heb 2,18).
Skušnjavec izziva Jezusa prav v tem, naj dokaže, kaj zmore kot Božji Sin: naj pokaže svojo moč in oblast kot zmagoslavni Mesija. Jezus pa je učlovečeni Božji Sin, zato je podvržen preizkušnji, a je v moči molitve in posta prepoznal hudičevo prevaro, ga zavrnil in se oklenil Očetove volje, ki je bila v tem, naj Sin z darovanjem samega sebe premaga zlo greha in smrti ter ljudi povede nazaj v občestvo z Očetom.
Prav tako smo tudi mi, Božji posinovljenci, skušani na svoji poti za Gospodom. »Otrok, če se približuješ, da bi služil Gospodu, pripravi svojo dušo na preizkušnjo. Vzravnaj svoje srce in vztrajaj, ne prenagli se v trenutku spopada. Njega se drži in se ne umikaj, da boš nazadnje povišan. Vse, kar pride nadte, sprejmi, potrpi, kadar te doleti ponižanje, zakaj v ognju se preizkuša zlato, tisti, ki so Bogu po volji, v peči ponižanja … Zakaj milostljiv in usmiljen je Gospod, odpušča grehe in rešuje v času stiske« (Sir 2,1-5.11).
Cerkev nam v postnem času v bogoslužju podarja bogato hrano Božje besede, saj »naj človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust« (Mt 4,4).
Kruh Božje besede potrebujemo na poti spreobrnjenja. Ob tem pa nam Cerkev predlaga tudi druga primerna sredstev, kot so post, odpoved, pokora. Čeprav ta sredstva moji človeški naravi niso nič kaj privlačna, jih uporabljam, saj izkušam njihove dobre sadove.
Sebi in vsem nam želim, da bi iz premišljevanja Božje besede, molitve in posta zajemali luč in moč na poti skozi postni čas in se že sedaj, posebno pa ob Veliki noči, veselili dobrih sadov, ki so večja notranja svoboda, mir in veselje, rast vere, zaupanja in občestva ljubezni z Bogom in med nami.
Angela Zanjkovič