Psalm 84
Kako ljuba so tvoja prebivališča, Gospod nad vojskami!
Moja duša hrepeni, celo medli po Gospodovih dvorih,
moje srce in moje telo vriskata k živemu Bogu.
Celo ptica si najde dom, lastovka gnezdo zase, kamor položi svoje mladiče,
pri tvojih oltarjih, Gospod nad vojskami, moj Kralj in moj Bog.
Blagor njim, ki stanujejo v tvoji hiši: še te bodo smeli hvaliti.
Blagor njim, ki se zadržujejo v tvoji bližini in se ne pustijo odtrgati od tebe. Njim, ki se približujejo resnici in izvorni lepoti; sozvočju z vsem, kar je.
Blagor človeku, čigar moč je v tebi,
v njegovem srcu so ceste.
Ko hodijo po dolini joka, jo spreminjajo v kraj s studencem,
tudi zgodnji dež jo pokriva z blagoslovi.
Hodijo od hrabrosti do hrabrosti,
Bog bogov se pokaže na Sionu.
Blagor mu, ki ve, kod zajemati, ki loči med resnico in lažjo, ki ve, komu pripada – tistemu, čigar središče si Ti.
Gospod, Bog nad vojskami, usliši mojo molitev,
poslušaj, o Bog Jakobov!
Naš ščit, glej, o Bog,
ozri se na obraz svojega maziljenca!
Da, en dan v tvojih dvorih
je boljši kakor tisoč drugih;
raje ostanem na pragu hiše svojega Boga,
kakor da bi stanoval v šotorih krivičnosti.
En dan v tvojih dvorih je boljši kakor tisoč drugih.
Milostni trenutek, blagoslov, je luč in sidro v sledečih temah.
Njegova pristnost zdrži dvome, agonije, nesmisle – stiske in protislovnosti.
En dan ti ne da miru v vseh tisočih naslednjih. Zaradi njega si rajši iščoč, na odprtem, v ostrem zavedanju nedovršenosti, kot v zavetju prhkih in varljivih utvar.
Zares, sonce in ščit je Gospod Bog,
milost in slavo daje Gospod,
ne odreka dobrine
tistim, ki hodijo v popolnosti.
Gospod nad vojskami,
blagor človeku, ki zaupa vate.
Sonce in ščit si … blagor človeku, ki zaupa vate.
Blagor mu, ker ve, da si dober.
Blagor mu, ker se Ti pusti približati.
Blagor mu, ker je sprejel Tvojo ljubezen.
Blagor mu, ker je privolil v pot odrešenja.
Blagor mu, ker ima temelj, ki bo obstal.
s. Zala Vrabec