besedilo: Iris Virant
glasba: s. Klara Jarc
fotografije: Katarina Šoln, s. Martina Štemberger
DROBNO SEME
Sem le majhno, drobno seme,
ki v zemlji se igra,
a nihče me ne pozna,
nihče ne ve, kje sem zares doma.
Gospod vsejal me je v zemljó,
neguje s svojo me rokó.
Seme počasi umiram,
včasih se še upiram,
a v sebi dobro vem,
da le z Jezusom živeti smem.
Treba je umreti, da iz semena zraste klas,
treba je vedeti, da vse je Njegova last. (2x)
Treba se je pustiti oblikovati, odrezovati,
treba je svojo majhnost priznati.
Vedeti, da brez Njega sem nihče
in da moje srce le Njegovo je.
Ko nekoč odstranil z mene bo vse, kar je slabo,
seme kar umrlo bo.
A takrat bo zrasel zlati klas,
klas, ki zaustavi ves ta prazen čas.
Treba je umreti, da iz semena zraste klas,
treba je vedeti, da vse je Njegova last. (2x)
Dotaknile se me bodo roke,
me spet obdelale,
da nastal bom le bel prah,
spet postalo me bo strah.
In iz praha še naprej,
kot da tukaj sploh ni mej.
Pregnetli me bodo spet,
spravili v peč,
morda bom rekel:
ne grem se več?
Treba je umreti, da iz semena zraste klas,
treba je vedeti, da vse je Njegova last. (2x)
A ko bom dojel,
da iz mene mojstrovino si naredil,
se bom le v Tvoje srce skril.
Takrat v hiši vse bo dišalo,
takrat dete se bo radovalo,
materi se oko bo orosilo,
očetu križek naredilo.
Stara mati pa sklenila bo dlani
in Jezusu izročila vse svoje skrbi.
Treba je umreti, da iz semena zraste klas,
treba je vedeti, da vse je Njegova last. (2x)
Iz drobnega semena kruh bom postal,
ljudem vso ljubezen dal.
Razveselil lačne oči,
objel osamljene dlani.
A četudi tolikokrat bo bolelo,
vem, da Tvoje srce bo zame ves čas gorelo.
In vem, da ta kruh ne bom jaz,
to je, Jezus, Tvoj obraz.
Ti, ki v kruhu svoje Telo in Srce daruješ,
Ti, ki se za vse žrtvuješ.
Umiranje resda boli,
a Jezus, Ti z mano si.
Pomagaj mi umreti,
le zate živeti …
In v Najin dom nekoč
v Nebo prispeti …
Treba je umreti, da iz semena zraste klas,
treba je vedeti, da vse je Njegova last. (2x)