Na peto postno nedeljo beremo v Janezovem evangelij o Lazarjevi smrti in obujenju (Jn 11,1-45).
Marta in Marija ter njun brat Lazar so bili Jezusovi prijatelji, pri katerih se je rad ustavil. Ko je Lazar zbolel, sta sestri poslali Jezusu sporočilo: »Glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« Vendar se je Jezus šele čez dva dni s svojimi učenci odpravil na pot do prijateljev. Vedel je namreč, da »ta bolezen ni za smrt, ampak v Božjo slavo, da bo po njej poveličan Božji Sin«.
Medtem je Lazar že umrl. Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti. Izpovedala je svoje globoko prepričanje, da bo Bog tudi zdaj Jezusu dal, karkoli ga bo prosil. Jezus ji obljubi, da bo njen brat vstal, vendar tu Jezus ne govori le o vstajenju poslednji dan, kakor je mislila Marta.
Tu se Jezus razodene, kdo je on in kaj daje tistemu, ki veruje vanj: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo žível, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja na svet.«
V tem postnem času, v pripravi na praznovanje velike noči Jezusove zmage nad smrtjo, tudi sama prosim Boga za dar takšne trdne vere v Jezusa, ki se mi daje po kruhu življenja v evharistiji, in da bi z vero in zaupanjem pričakovala vstajenje in večno življenje, ki ga Jezus obljublja.
s. Angela Zanjkovič