V srcu danes odzvanjajo besede 125. psalma. Globok vzklik človeštva in iskrena prošnja h Gospodu, da bi se nam dal spoznati. Da bi se sklonil k našemu uboštvu in nas ogrnil s plaščem svoje usmiljene ljubezni. Srce hrepeni po srečanju z Njim, po Njegovi besedi, ki nakaže smer in daje novim korakom gotovost, da na tej poti nismo sami.
Ko se v teh dneh zbiramo k molitvi devetdnevnice k sv. Frančišku, prosimo tega asiškega ubožca, da tudi nam izprosi dar zazrtosti v Gospoda, dar zaupanja, predanosti in služenja Njemu z nedeljenim srcem. Naj Ps 125, ki ga beremo na 26. navadno nedeljo, postane tiha molitev našega srca.
Svoje potí, Gospod, mi daj spoznati,
svojih stezà me naúči.
Vôdi me v svoji resnici in me úči,
saj si ti Bog moje rešitve; ves dan zaupam vate.
Spomni se, Gospod, svojega usmiljenja,
svojih dobrot, ki so od vekomaj.
Pozabi grehe moje mladosti in moje prestopke,
spomni se me, Gospod, po svoji zvestobi.
Gospod je iskren in dober,
zato poučuje grešnike o pravi póti.
Ponižne vódi v pravici,
ponižne učí svojih potov.
Ps 125,4-5.6-7.8-9
pripravila s. Tina Dajčer