Papež Frančišek ob svetovnem dnevu bolnikov v poslanici poudarja, da smo ustvarjeni za občestvo in da je zato posebej v času večje ranljivosti, na primer bolezni, ta vidik zdravja zelo pomemben. Spodbuja bolne, naj se ne sramujejo pokazati hrepenenja po človeški bližini in naj bodo bolnikovi bližnji človeško blizu trpečemu človeku.
Imam veliko izkušenj, kako je biti bolan, hudo bolan kratek čas, ali tudi manj hudo, a zelo dolgo. To drugo je zame še bolj izčrpavajoče, posebej za dušo in duha.
Ko zdaj preživljam dolgo rehabilitacijo, še bolj živo občutim, kako so telo, duša in duh soodvisni.
Pred desetletji sem po srečanju s človekom, ki je bil nekoč na smrt bolan, potem pa poln upanja in zagnanosti, doživela pomemben preobrat.
Sreča je srečati prave ljudi,
ki v tebi pustijo dobre sledi. (Tone Pavček)
Sprememba miselnosti je pomembno vplivala na telesno zdravje. Pozitivno razmišljanje mi je pomagalo pri premagovanju bolezni. Vedno je kaj, za kar sem lahko hvaležna.
V evangeliju je vse polno srečanj bolnikov z Jezusom. Vendar ne ozdravlja kar tako. Šele ko nekdo pride k Njemu, se približa, ga prosi, veruje …, skratka, ko se človek zgane, naredi, kar more, mora in je prav, je deležen Božje moči.
Pomembno je, da naredim, kar čutim, da vodi v življenje – naj bo še tako drobno dejanje, beseda, misel. Globoko v sebi namreč vsi dobro vemo, kaj je prav.
K zdravju telesa, duše in duha mi pomagajo dejanja služenja, pa naj bodo še tako majhna. Ko sem ponosna nase, ker delam, kar čutim, da je prav, ko sem disciplinirana in zavzeta za lastno zdravje telesa, duše in duha, sem lažje sočutna, razumevajoča, odpuščam, izkazujem ljubezen tudi drugim.
Toda ko pride tako daleč, da ne zmorem in se mi zdi, da prav nič ne pomaga, takrat je moje srce še posebej pripravljeno sprejeti ozdravljajoč dotik Boga.
Iz Njega izhaja moč in vse ozdravlja.
s. Aleša Stritar
s. Aleša Stritar