Evangelij šeste velikonočne nedelje (Jn 14,15-21) je nadaljevanje Jezusovega poslovilnega govora pri zadnji večerji, ki smo ga brali že prejšnjo nedeljo.
Jezus začne z motivom ljubezni: »Če me ljubite« (Jn 14,15) in ga ponovi na koncu: »kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel« (Jn 14,21). Potem Jezus govori o svoji trajni povezanosti z učenci, ko ga ne bo več med njimi. Napove, da se bo vrnil k Očetu, a jih ne bo pustil samih. Poslal jim bo Tolažnika. S tem ne misli le na že obljubljenega Svetega Duha, ampak tudi na svojo navzočnost, pravzaprav na skrivnostno delovanje Svete Trojice v učencih.
Pred nami je vnebohod, konec Jezusovega bivanja na zemlji. A Jezus ostaja z nami v evharistiji, po svoji besedi, po zakramentih, po naši medsebojni ljubezni. Vsak dan prihaja med nas po daritvi svete maše, čaka nas v tabernaklju, v naših bližnjih. Želi, da bi ostali zvesti njegovi ljubezni in ga »slavili v svojih srcih«, kakor je zapisal apostol Peter v drugem berilu, ki ga beremo pri maši. Slavljenje prihaja iz veselja in navdušenja nad velikimi Božjimi deli. Vse je dar!
Ob današnji Božji besedi se zahvaljujem za Jezusovo navzočnost med nami, za njegovo ljubezen, za zaupljiv odnos, za to, da sem v Njem in On v meni (prim. Jn 14,20).
s. Mira Rožanc
Pixabay