V pripravi na praznika Kristusa Kralja, se je moja misel v teh dneh ustavila tudi ob eni izmed podob Kristusa, delo slikarja Marca Chagalla. Ko sem nato sliko poiskala na internetu, sem ob tem našla še eno njegovo delo, ki bi ga rada delila z vami. Gre za sliko Kristus in slikar, ki je bila naslikana leta 1951 in jo hranijo v Vatikanskih muzejih. Nagovoril me je predvsem zgovoren pogled med Kristusom in slikarjem. Kot bi ju ujeli sredi pogovora. Kristus Kralj torej ni oddaljeni, temveč prijatelj in brat. Nekdo, ki mu na poteh življenja lahko zaupaš.
Vzporedno me je nagovorilo prvo berilo praznika, ki nam spregovori o Gospodovi skrbi za njegovo čredo. Kako išče in zbira svoje ovce, kakor pastir.
“Da, tako govori Gospod BOG: Glejte, jaz sam bom poskrbel za svoje ovce in jih poiskal. Kakor pastir išče svojo čredo, ko je sredi med razkropljenimi ovcami, tako bom tudi jaz poiskal svoje ovce in jih rešil iz vseh krajev, kamor so se razkropile oblačnega in temačnega dne. Sam bom pasel svoje ovce in sam jim bom dajal počitek, govori Gospod BOG. Izgubljene bom poiskal, razgnane pripeljal nazaj, polomljene obvezal, bolne okrepčal, rejene in krepke obvaroval. Pasel jih bom, kakor je prav. O vas pa, moja čreda, govori Gospod BOG tako: Glejte, sodil bom med ovco in ovco, med ovni in kozli.” (Ezk 34, 11-12.15-17)
Tako praznik Kristusa Kralja postaja umeščen v konkretnost naših življenj. Postavljen v življenje, kjer se Dobri Pastir neutrudno sklanja k človeku, ga išče, ozdravlja, krepča.
Ko zaključujemo cerkveno leto, naj se tudi novo začenja z Njim, da bomo lahko skupaj s sv. Pavlom vzklikali: »Ne živim več jaz, ampak v meni živi Kristus!«
Lep praznik Kristusa Kralja želim!
s. Tina Dajčer