Misli ob Božji Besedi 16. navadne nedelje, ki je tudi Krištofova nedelja.
Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustíte, naj oboje skupaj raste do žetve. (Mt 13,28-29)
Ob Krištofovi nadelji nas spremljata dve misli. Prva je misel hvaležnosti za vse srečno prevožene kilometre, druga pa misel na brate in sestre v misijonih, ki si vozil ne morejo privoščiti, jih pa pogosto krvavo potrebujejo.
Morda si ne predstavljamo, kako močno povezani sta obe misli, še posebej če prvo razširimo in ne mislmo le na srečno prevožene kilometre v naših jeklenih konjičkih, ampak na vsak dan, ki smo ga prehodili tako, da nas vodi bližje večni sreči. Kajti prav misel na naše najrevnejše brete in sestre, mehča naša srca, da bi v vsakdanjih trenutkih izbirali korake, ki nas vodijo v nebeško veselje.
Ne mislimo torej na nesrečno ljulko, ki jo najdemo vsepovsod okrog nas, da bi nas ona ovirala pri vsakdanjih dobrih delih, ampak vztrajajmo v službi bratom do konca sredi svojih žitnih polj.
s. Ema Alič