Dolgo let sem ob današnjem evangeliju (Mt 16,21-27) ostajala odprtih ust. Nerazumljivo! Ostre besede. Posamezne vrstice sem še lahko vzela na pot, celota pa … je zorela v ozadju. V nedeljskih evangelijih tega meseca nas Jezus korak za korakom globlje in vsakokrat bolj osebno sprašuje o naši veri. Najprej preko znamenj, nato preko življenjske drže.
In kakšna je moja življenjska drža?
Peter je imel za Jezusa popoln načrt … Jezus zelo jasno odgovori.
»Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Proč od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.«
V našem svetu je jasnost pogosto izključena, ni dobrodošla, je pretežka in neprijetna za ušesa. V nasprotju z navideznim svetom brez bolečin, truda, sreče, pa prinaša mir in notranjo svobodo.
Kaj bi jaz rekel Jezusu (ki ga lahko prepoznam v bližnjem)? In kakšen je Njegov odgovor meni?
Jezus nato učenem razloži držo Kristusovega učenca. Nositi križ pomeni odločiti se za pot ljubezni, velikonočne ljubezni, ki nujno vključuje darovanje. »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj …«
V osnovi hrepenimo za pozornostjo, priznanjem, ljubeznijo … nič narobe, če je to storjeno v darovanjski ljubezni do sebe, bližnjega in Boga in ne v ljubezni, ki išče nekaj zase. »Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?«
Za naše trajne odločitve in življenjske drže nam je lahko v pomoč zadnja misel, ki nam jo Jezus poda v evangeliju. V nebesih dom pripravljen je za nas …
s. Urša Šebat