Ljubljeni Sin nebeškega Očeta

Pred dvema dnevoma smo obhajali Gospodovo razglašenje, ko so se Modri srečali z otrokom Jezusom. Danes na nedeljo Jezusovega krsta pa v evangeliju (Mt 3,13-17) srečamo Jezusa že kot odraslega moža pri tridesetih letih.

Predstavljajmo si prizor ob reki Jordan, kjer Janez krščuje. Jezus pride, se postavi v vrsto z drugimi ljudmi, da bi prejel krst pokore kot znamenje spreobrnjenja od grehov. Janez Krstnik pa noče sprejeti te naloge. Zelo se začudi, saj bi se moral on dati krstiti njemu, Mesiji. Toda Jezus ga opomni, naj se ne upira, ampak naj to naredi. Vztraja: Pusti zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost. Ko Jezus govori o pravičnosti, hoče reči, da je prišel na svet, da bi izpolnil voljo nebeškega Očeta in njegov načrt ljubezni.

V poslušnosti do Očeta je postal človek. Čeprav Bog, se je ponižal in nam bil v vsem enak. Zato se postavi v vrsto z grešniki.

Po krstu Jezus stopi iz vode in odpro se nebesa. Božji Duh se spušča nadenj kakor golob. Tedaj se zasliši iz nebes: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje. Ob Božjem Sinu se pojavi znamenje Svetega Duha – golob in nebeškega Očeta – glas iz nebes. Bog Oče jasno pove Jezusu, da je z njim, da ga ima rad, ga je vesel in da mu zaupa posebno poslanstvo za odrešenje ljudi.

Tudi do mene prihaja od Očeta čudovito sporočilo: Ti si moj ljubljeni otrok, nad teboj imam veselje. Gospod, ko se zavem, da me ljubiš in imaš veselje nad menoj, je kakor da bi se začelo novo življenje. Pravzaprav se je to novo življenje v meni začelo že pri svetem krstu in začenja se vsak dan, ko mi ponavljaš: Rad te imam. Ljubljena si. Hvala ti! In s sv. Frančiškom ponavljam: Moj Bog in moje vse.

Vabim vaju, draga sestra in brat, da na nedeljo Jezusovega krsta, če moreta, stopita do krstnega kamna, se zahvalita za milost sv. krsta in obnovita krstne obljube. Morda z molitvijo, ki smo jo molili kot otroci, ali s svojimi besedami.

 

Nebeški Oče!
Jaz tvoj otrok te zahvalim za milost svetega krsta.
Sveto zavezo si sklenil z menoj in jaz s teboj,
danes to zavezo obnavljam s prisrčnim veseljem.
Odpovem se hudemu duhu in vsem njegovim delom.
Verujem v tebe, Bog Oče, ki si me ustvaril.
Verujem v tebe, Bog Sin, ki si me odrešil.
Verujem v tebe, Bog Sveti Duh, ki si me posvetil.
Verujem v sveto katoliško Cerkev.
Obljubim, da hočem živeti po njenih naukih.
Sveti moj patron, podpiraj me,
moj angel varuh, varuj me.
Marija, ljuba Mati, pomagaj mi,
da ostanem Jezusu zvest do smrti. Amen.

s. Mira Rožanc
s spleta

Želite, da vas obvestimo o novih prispevkih? Prijavite se!

Prijavite se na naša e-obvestila!

Od prejemanja se lahko kadarkoli odjavite.

Poiščite nas tudi na družabnih omrežjih:

Instagram
YouTube

Kategorija: duhovno
Oznake: duhovno
Prejšnji prispevek
Janez Krstnik pričuje o Jezusu: Jn 1,19-28 (pripravila s. Polonca Majcenovič)
Naslednji prispevek
Gospodovi časi: Mr 1,14-20 (pripravila s. Tina Dajčer)