Peš romanje od Tržiča na Brezje
V soboto 19. oktobra 2024 smo se sestre, sorodniki, znanci, prijatelji in sodelavci zbrali pred župniščem v Tržiču. Bilo nas je 28 romarjev. S. Aleša in s. Urša, ki sta romanje organizirali in vodili, sta nam dali potrebne napotke. Zbrani v krogu smo se najprej predstavili drug drugemu. Vodilo romanja je bila Frančiškova molitev Pozdrav blaženi Devici Mariji. Zapeli smo pesen Naj te pozdravim. Vsak je dobil lepo oblikovan kartonček z besedilom da smo skupaj zmolili to molitev s prošnjo za Božji blagoslov in varstvo romanja in malo čez 10.00 uro krenili na pot.
Nekaj časa smo hodili po asfaltu po ulicah Tržiča in Bistrice in se med seboj pogovarjali ter se bolj od blizu spoznavali. Potem smo krenili na pot skozi gozd. Ker je prejšnje dni deževalo so bile gozdne poti razmočene in blatne, tako da smo stopali previdno, pazili drug na drugega in si po potrebi med seboj pomagali, kar nas je še bolj povezalo. Vreme je bilo oblačno, občasno je rosilo a ne tako da bi nas oviralo pri hoji. Ta del poti, ki je bil bolj zahteven, smo lahko ovrednotili kot spokorni del romanja. Vendar smo kljub temu lahko občudovali kristalno čisto sestrico vodo v potočkih ob poti, obilico raznobarvnega listja postlanega po tleh, kostanjeve ježice in kostanje ter raznovrstne gobe in hvalili Stvarnika za vso razkošno lepoto stvarstva.
Ko smo prispeli iz gozda smo zagledali pašnik, kjer so se pasle krave in ko so nas zagledale so kar prihitele proti nam a so ob električnem pastirju obstale in nas opazovale, mi pa nje in jih seveda z veseljem fotografirali.
V bližini smo opazili hišo in se usmerili k njej, kjer nas je čakalo presenečenje: gospodinja Sonja z družino je za nas pripravila sveže pečene flancate, jabolčni in češnjev zavitek ter napitke, kar smo z veseljem zaužili in se tako okrepčani podali na naslednjo etapo poti. Prišli smo na Rožnovensko pot, kjer smo se razdelili v tri skupine, da smo molili rožni venec v katerega je vsak od nas vključil namene, ki jih je prinese s seboj na romanje. Med molitvijo smo se po cesti vzpenjali navkreber in tako srečno prispeli na cilj, na Brezje.
V Baziliki Marije Pomagaj so nas pričakale še nekatere naše sestre iz Brezij, Repenj, Trebnjega, Ljubljane, Avstrije in drugi romarji. Kot je bilo dogovorjeno smo skupaj obhajali sv. mašo, ki jo je daroval gvardijan frančiškanske skupnosti, p. Krizostom Komar. Po sv. maši smo se zbrali pred Marijino podobo, zapeli Marija pomagaj nam sleherni čas ter Mariji izročili svoje prošnje in potrebe vseh, ki so se nam priporočili v molitev.
Romanje smo sklenili v romarskem domu pri kosilu z okusno enolončnico, raznovrstnim pecivom in napitki. Med veselim druženjem in klepetom smo si delili vtise z romanja in se nato hvaležno poslovili drug od drugega.
Hvala vsem sestram, ki so sodelovale pri organizaciji in izvedbi tega romanja. Predvsem pa hvala Bogu in Mariji za vse milosti in duhovne sadove tega romanja.
Sadovi samostanske tišine
Zvečer istega dne smo se nekatere sestre udeležile literarno-glasbenega recitala z naslovom Sadovi samostanske tišine, ki se je odvijal v župnijski cerkvi sv. Urha v Smledniku. Na literarno-glasbenem večeru je bila interpretirana poezija slovenskih redovnic: klaris, karmeličank, uršulink, usmiljenk in šolskih sester.
Poezijo so recitirale članice ženske skupine v župniji Smlednik, peli pa so: Mešani pevski zbor sv. Urh Smlednik, s. Kala Jarc in zbor šolskih sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja. Pobudnica in organizatorka tega dogodka je bila ga. Marjeta Žebovec.
s. Angela Zanjkovič
s. Aleša Stritar
