,
Jezus je povedal to priliko: „Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najemat delavce za svoj vinograd …“ Mt 20,1-16
Pogodil se je z njimi za plačilo. A gospodar ni miroval, vsake tri ure je šel na trg in brezposelne poslal v svoj vinograd. Zvečer pa pride čas plačila. Gospodar naroči oskrbniku, kako naj poplača delavce, „začenši od poslednjih do prvih“. Vsem enako. Tedaj nastopi kritični trenutek: nezadovoljstvo, godrnjanje prvih, ki so bili najeti, zakaj pa sedaj oni ne dobijo več, ki so prenašali težo dneva. Gospodar odgovori na pripombe. Pogodba je izpolnjena. A hoče tudi njim dati.
Sedaj pa pride vprašanje: „Prijatelj, ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?“
Zares pretresljivo vprašanje! Seže v globino, kako preseneti! Prestreže hudobijo, ki ji pravimo zavist. Ta ne prenese širokosrčnosti gospodarja. To oko, ki ni dobro, je nekje obolelo, mi seveda ne da miru. Tudi v meni se pojavi skaljenost mojega očesa, da me zaskeli, ko me morda prezrejo, me nehote pozabijo ali pa postavijo na moje mesto…
Še enkrat preberem prvi stavek Jezusove prilike:
„Nebeško kraljestvo je namreč podobno …“.
Gre za širino in globino nebeškega kraljestva, kakor opozarja Gospod po preroku Izaiju 55, 6-9: Kajti, kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moje poti nad vašimi potmi in moje misli nad vašimi mislimi.
Na nas je, da se trudimo za čisto srce in zdravo oko in zanj prosimo; lahko tudi z besedami molitvenega bogoslužja: Obvaruj nas sovražnika, zavisti vse začetnika …
s. Rafaela Glasenčnik
foto: Fixabay