 Požar){kind=link}
Sveti Avguštin je v Izpovedih zapisal: »Zase si nas ustvaril, o Bog, in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi« (Izpovedi I,1). Tudi za s. Doro, ki se je mami Pavli (roj. Vovk) in očetu Andreju rodila 19. septembra 1941 v Gočah pri Vipavi, bi lahko rekli, da je bila nemirna iskalka Božjega.
Po končanem učiteljišču se je vpisala na Teološko fakulteto v Ljubljani; diplomirala je iz spisov sv. Avguština. Kot študentka teologije je 8. marca 1969 začela postulaturo pri šolskih sestrah in na praznik sv. Frančiška istega leta v Repnjah vstopila v noviciat. Leta 1972 je iz mariborske province prestopila v tržaško. Po večnih zaobljubah, ki jih je v Trstu izpovedala leta 1975, je od 1986 do 1998 učila verouk na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Delovala je po različnih krajih in župnijah: Bela Peč, Gorica, Dolina, Trst, Boršt … Skoraj eno leto je bila tudi v Egiptu. Največ časa je s. Dora preživela v Trstu v provincialnem domu in pomagala pri pošolskem pouku otrok, kjer je bila v učilnici skupaj s s. Gabrijelo Koncilja. Otroke je znala zelo lepo uvesti v popoldanski pouk, ki ga je vedno začenjala z molitvijo in kratko duhovno mislijo. Ob nedeljah je nekaj časa hodila v cerkev sv. Ane in tam rada sodelovala pri maši. Pomagala je tudi v cerkvi sv. Jakoba in sv. Antona. Zelo je spoštovala duhovnike, zanje rada molila in tiste, ki niso znali slovenščine, poučevala slovenski jezik. Kadar je mogla, je obiskovala bolnike in jih opogumljala s tolažilno besedo.
Bila je hvaležna za vsako najmanjšo pozornost. Zadnja leta je bolehala, a vdano prenašala svojo bolezen. Pred nedavnim je bila sprejeta v bolnišnico v Trstu, kjer je tudi prejela svete zakramente in 9. oktobra 2023 mirno zaspala v Gospodu.
Od s. Dore smo se poslovili 16. oktobra na pokopališču sv. Ane v Trstu. Somaševanje več duhovnikov in pogreb je vodil škofov vikar za slovenske vernike na Tržaškem salezijanec Anton Bedenčič.
S. Dori v hvaležnosti za njenih 54 let Bogu posvečenega življenja v naši kongregaciji želimo, da si odpočije pri Njem, v katerega je trdno verovala in ga ljubila.
s. Tina Dajčer
Spomin s. Gabrijele Koncolija
Draga s. Dora!
Kako hitro si se poslovila s tega sveta! Korona virus je posegel vmes, da nismo mogli več kaj storiti, ko si tako hitro odšla. Več let sva preživeli skupaj v Zavodu pri Svetem Ivanu, kjer sva varovali mlade v učilnici pri pošolskem pouku. Želim se ti zahvaliti, ker si gojencem pred vsako učno uro znala položiti na srce duhovno misel in jim tako osmislila mlada leta. Vedno si se znala prisrčno zahvaliti za vsako uslugo in si lepo nagovorila tudi odrasle in otroke na ulici in avtobusu. Prehitro si izgubila starše in sorodnike, a so ti bili vedno blizu sorodniki in sestre.