S. Julijana (Marija) Ločan se je rodila 14. junija 1933 v Št. Andražu (Andraž nad Polzelo) očetu Ivanu in materi Tereziji, rojeni Posovnik. Številčna družina je živela na srednje veliki kmetiji. Delavna in globoko verna starša sta otroke vzgajala v veri, delavnosti in spoštovanju do duhovnikov.
Marija je redovnice spoznavala po pripovedovanju stare mame, ki je bila zaposlena v bolnišnici v Topolšici, kjer so delovale tudi šolske sestre. Kasneje se je s sestrami srečala v ljubljanskem bogoslovju, kamor je odšla, da bi se učila gospodinjstva. Vse bolj je občudovala njihov način življenja in rada bi se jim pridružila. Zaprosila je za sprejem pri Šolskih sestrah sv. Frančiška Kristusa Kralja in od oktobra 1960 pomagala v bogoslovju kot kandidatinja.
4. oktobra 1961 je v Pančevu v Srbiji začela noviciat in prejela redovno ime s. Julijana. Po prvih redovnih zaobljubah oktobra 1962 se je vrnila v ljubljansko bogoslovje in šest let pomagala pri gospodinjskih opravilih. Nadaljnjih petnajst let je delovala v bogoslovju v Mariboru in po enoletnem bivanju v sestrinski skupnosti v Repnjah spet prišla v bogoslovje – deset let je bila v Ljubljani in pet let v Mariboru. S. Julijana je v svoji skromnosti z veseljem opravljala preprosta gospodinjska dela in z materinsko skrbnostjo služila duhovnikom in bogoslovcem ter zanje zelo rada molila.
Leta 1999 je bila premeščena v skupnost v Kranju, kjer je pomagala pri pranju, likanju, pospravljanju. Bila je pozorna do vsakega človeka, se iskreno razveselila vsakega daru in se prisrčno zahvaljevala za najmanjšo pozornost. Zelo rada je bila med sestrami, ostala pa je povezana tudi z domačimi. Na sestrinskem vrtu je znala občudovati lepoto narave, hraniti drobne ptice in gojiti pasijonko, na katere cvet je bila posebej ponosna.
Po padcu in težavah pri hoji je bila leta 2016 premeščena na Brezje. V tamkajšnji skupnosti se je veselila bližine kapele in se z vozičkom tudi sama rada zapeljala k molitvi. Svoje poslanstvo molitve in darovanja trpljenja je z veseljem opravljala do konca. Bila je zelo hvaležna za pomoč sosester ter se pristno razveselila vsakega obiska. Z leti je vse bolj pešala. Zaradi težav pri dihanju je bila večkrat v bolnišnici na Golniku, tako tudi tik pred svojim 91. rojstnim dnevom. Ob skrbni in ljubeči negi ter molitvi sester brezjanske skupnosti je z blagoslovom duhovnika v torek, 18. junija, mirno zaspala v Gospodu. Od nje smo se poslovili 20. junija 2024 s sv. mašo v baziliki in pogrebno slovesnostjo na pokopališču na Brezjah.
Sestre smo Bogu hvaležne za dar s. Julijane, za njen zgled molitve, nesebičnega podarjanja in veselega služenja. Naj se veseli večnega življenja pri Bogu in nas še naprej spremlja s svojo priprošnjo.
s. Vida Tomažič
s. Martina Štemberger