 Makcy){kind=link}
V jutranjem svitu 7. februarja 2025 je v egiptovski Aleksandriji Gospod poklical k sebi s. Bernardeto Makcy v njenem 72. letu življenja in 51. letu redovništva.
Ernesta Makcy se je rodila 22. februarja 1953 v mestu Asjut v Egiptu v verni pravoslavni družini. Poleg starega očeta je bilo v sorodstvu več pravoslavnih duhovnikov. Ko se je Ernesta v Aleksandriji srečala s šolskimi sestrami takratne tržaške province, je zaprosila za vstop v redovno ustanovo. Z dovoljenjem pristojnih v katoliški Cerkvi je v Aleksandriji začela redovno vzgojo in bila 20. oktobra 1974 sprejeta v noviciat. Prejela je redovno ime s. Bernardeta. Po prvih redovnih zaobljubah 8. septembra 1976 je v Aleksandriji obiskovala nižjo srednjo šolo. Potem je tri leta pomagala v kuhinji in pri drugih gospodinjskih opravilih v redovni skupnosti v Aleksandriji, od leta 1982 do 1983 pa v provincialni hiši v Trstu, kjer je 2. oktobra 1983 izpovedala večne zaobljube. Po vrnitvi v Egipt je v Kairu obiskovala pastoralno šolo. Med leti 1986 in 1992 je v skupnostih v Gorici, Dolini in Žabnicah pomagala v kuhinji, nato pa v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu več let delovala kot perica. Redovna pot jo je leta 2004 spet vodila v Italijo za pomoč v kuhinji goriške in tržaške skupnosti. Leta 2015 se je želela vrniti v Aleksandrijo, kjer je bila predana apostolatu molitve in vdano prenašala svoje zdravstvene težave.
S. Bernardeta se je skušala prilagoditi različnemu okolju. Rada je pripovedovala o svojem domu, običajih in navadah ter ob praznikih zapela kakšno domačo pesem. 26. oktobra 2024 je v skupnosti v Aleksandriji skupaj s sosestrami, duhovniki in verniki slovesno obhajala petdesetletnico redovnega življenja. Posebej se je razveselila navzočnosti provincialne predstojnice s. Tine Dajčer in provincialne namestnice s. Metke Vrabič. Sveto mašo je ob somaševanju štirih frančiškanov daroval tamkajšnji škof msgr. Claudio Lurati.
Dva meseca po tem veselem praznovanju je s. Bernardeta doživela možgansko kap, po kateri si, žal, ni več opomogla. V svoji sobici se je ob sosestrah aleksandrijske skupnosti poslovila od zemeljskega življenja. Naj se v družbi dragih sester in bratov veseli večnega praznovanja na nebeški gostiji.
s. Vida Tomažič