 Kostelec){kind=link}
V nedeljo, 6. februarja, se je v jutranjih urah v sestrinski skupnosti v Repnjah od nas poslovila s. Petrina Kostelec. Stara je bila 84 let in 64 let je Bogu služila v naši redovni ustanovi.
Sestra Petrina se je rodila očetu Nikolaju in materi Tereziji v Drašičih pri Metliki. Kot najmlajši od štirih otrok so ji pri krstu dali ime Karolina. Komaj sedemletna deklica je sredi vojne vihre izgubila očeta. Družina se je s trudom svojih rok preživljala na kmetiji. Mama je kljub težavam ostajala zvesta veri in v njej vzgajala svoje otroke. Nikoli jim ni bilo pretežko prehoditi dolgo pot do župnijske cerkve v Metliki.
V njeni širši družini so bile tri šolske sestre. Ko so prihajale na obisk k domačim, se je z njimi srečala tudi Karolina in se pri osemnajstih letih odločila, da se pridruži isti redovni ustanovi. Pot njenega poklica se je začela v Pančevu v Srbiji, kjer se je kmalu vpisala v srednjo medicinsko šolo. Po končanem noviciatu leta 1958 se je zaposlila na očesnem oddelku bolnišnice v Pančevu, ob delu pa dokončala medicinsko šolo. Tu je delovala vse do leta 1970, ko je kot medicinska sestra odšla v Dom starejših občanov v Domžalah, kjer je varovance rada zaposlila tudi z ročnim delom ter z njimi vsako leto pripravila razstave izdelkov. Po dvanajstih letih je odšla v Maribor in nekaj časa skrbela za ostarele in bolne duhovnike v duhovniškem domu, v domači skupnosti na Poljančevi ulici pa za sestre. Krajši čas je bila v Kranju, pa zopet v Mariboru in nato v Radovljici, od koder se je leta 1998 zopet vrnila Maribor. Štiri leta je bila v pomoč v bogoslovnem semenišču, duhovniškem domu in na škofiji, nato pa se je preselila v sestrinsko skupnost na Poljančevi ulici, kjer je rada postorila različna dela po hiši. Leta 2013 je bila premeščena v Repnje, kjer je bil njen glavni apostolat molitev in darovanje vsakodnevnega življenja. Moči so vedno bolj pešale, križ bolezni je postajal vse težji in njeno življenje je skozi vse to postopoma zorelo za večnost.
Dobri Bog naj s. Petrini povrne ves njen trud in vse darovanje. Rada je bila z bolniki. Z veseljem je zapela kakšno pesem ter tu in tam ob različnih priložnostih kakšno tudi sama napisala. Rada in veliko je molila, kaj prebrala in prebrano podelila z bližnjimi. Znala je biti tudi prisrčno duhovita. Vodilo njenega življenja in delovanja je bilo: Po Mariji k Jezusu! Spodbuda pa: Vsak dan je treba znova začeti z Božjo pomočjo. Večkrat je ponavljali: Nebeški Oče, sprejmi me za potrebe Cerkve.
Od pokojne s. Petrine smo se poslovili v sredo, 9. februarja, ob 15. uri na pokopališču v Vodicah, pogrebna sveta maša pa je bila darovana v vodiški župnijski cerkvi.
s. Veronika Verbič