Srečanje pastoralne skupine

Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja iz različnih skupnosti širom Slovenije, ki delujemo v pastorali, smo se v soboto, 8. februarja 2020, zbrale v Mariboru v materni hiši. Trikrat letno se zberemo in veliko nam pomenijo srečanja, ki povezujejo naše pastoralno delovanje v paleti različnosti naših poslanstev.

Dan smo začele s sveto mašo in prijetnim sestrinskim klepetom ob zajtrku. V dvorani pa smo zazrle v preteklost s spominom na naše zadnje srečanje, si podelile sedanjost tako, da smo spregovorile nekaj besed o našem vsakdanjem delu in služenju Cerkvi. Prihodnosti pa smo se dotaknile tako, da smo druga drugo priporočile v molitev.

Dopoldne smo nas s. Polonca Majcenovič, s. Martina Štemberger in s. Aleša Stritar seznanile s tem, kar so prejele v Rimu na srečanju Cerkev v izhodu, ki je bilo zgrajeno ob okrožnici Veselje evangelija. Ustavile smo se ob različnih vidikih in spodbudah nove evangelizacije, ki vabi v živ odnos s Kristusom, ta pa se lahko porodi ob našem iskrenem in odprtem neobsojajočem odnosu s tistimi, h katerim prihajamo. Kerigma, ki je sporočilo Kristusovega odrešenja, ko je s smrtjo na križu spet vzpostavil odnos človeka z Bogom, naj spet postane bistvo evangelizacije. Ta pa ni izmenjava informacij, ampak milosti.

Ni šlo mimo nas, da praznujemo kulturni dan, zato smo v popoldanskem času obiskale UGM Studio, kjer smo si ogledale razstavo Krhkost bivanja. Slike in fotografije na posebni japonski vrsti papirja so nas ob subtilni razlagi kustosinje gospe Andreje Borin popeljale v globine naše eksistence, ki jo v hitrosti vsakdana pogosto spregledamo. Prav pozornost na majhne stvari nas more odpreti za globino našega bitja, ki ga nosimo v sebi.

Ko smo se vrnile v materno hišo, sta nam s. Martina Štemberger in s. Aleša Stritar predstavili seminar o medijih, ki sta se ga udeležili v Zagrebu skupaj s sestrami Splitske province. Ozaveščale smo, kako pomembna je prisotnost v medijih, a tudi da je treba biti pozoren tako na kvaliteto naših prispevkov  glede na namen in naslovnika kot tudi na to, katere vsebino in način izbiramo za podajanje. Obenem se zavedajmo, da ne gre le za informacije, ampak tudi ali predvsem za oznanjevanje.

Ob koncu smo se ponovno zazrle v prihodnost, da smo uskladile še nekaj dogodkov pred nami in uskladile naše moči v medsebojni pomoči za poletje, ki je še daleč, a se približuje. Potem smo se odpeljale vsaka v svojo smer: na Gorenjsko, Primorsko, proti Ljubljani in na Dolenjsko pa tja gor čez mejo na Koroško. Vsepovsod, kjer je katera od nas, je karizma šolske sestre, ki jo krepimo in si jo delimo prav na takih srečanjih.

s. Ema Alič

Prejšnji prispevek
Pokojna s. Savija (Julijana) Lesjak
Naslednji prispevek
Seminar Dialog v skupnosti
Meni