Ob godu blaženega škofa Antona Martina Slomška naj nas nagovori ‘drobtinica’ njegove bogate dediščine.
“Dvoje nam je nam tu na zemlji izjemno potrebno: svetloba in hrana.
V hrano prejemamo tvoje telo. Tvoja beseda, o Gospod, je luč na moji poti. Od te luči se vname mnogo src, iz katerih izhaja svetloba in toplota in novo življenje. Tako se pretaka iz tega čudovitega zakramenta skozi krščanska srca vedno znova novo življenje. In vsak vernik lahko po vsakem svetem obhajilu s svetim Pavlom reče: “Sedaj živim, toda ne sam, ampak Kristus živi v meni.” Radostno lahko vsaka duša vzklika s Tomažem Kempčanom: “Biti z Jezusom je sladek raj, biti brez Jezusa je grozoten pekel.”
bl. Anton Martin Slomšek (1800–1862)
Prispevek pripravila s. Vesna Jelen