Od 13. do 15. decembra je v Repnjah potekala duhovna obnova za mlade. »Bila je čudovit uvod v
devetdnevnico pred božičem. Mnogi smo tja prišli, ker nas je svetloba lučk, obešenih po mestih,
zaslepila, da nismo več mogli videti zvezde, ki nas vodi v Betlehem.« Tako je Maja, ena izmed udeleženk,
zapisala najpogosteje izražen namen obiska teh duhovnih vaj. Zbralo se je dvanajst mladih, vsi z veliko
željo po obnovitvi vezi z Bogom, in s pripravljenostjo posvetiti čas molitvi, ki bi pripravila srce na prihod
Odrešenika, da se ne bi rodil le v jaslih, ampak tudi v srcu.
»V Tvojo smer« je bil naslov duhovne obnove in za sopotnico pri iskanju smeri, ki bo vodila h Kristusu,
smo sprejeli Marijo (Lk 2,26). Ona je zgled odprtosti Božji Besedi. Sprejemala je Božjo voljo, a ni le
čakala, da bo vse kar samo padlo z neba. »Pridružili smo se Mariji na njeni poti popolne predanosti Bogu
in Njegovi volji ter si pričeli zastavljati vprašanje: Kako se bo to zgodilo? namesto: Zakaj se bo to zgodilo?
Naj nam bo ona zgled, da bomo tudi mi lahko doživeli božič v polnosti in odprtih rok sprejeli
Novorojenega,« je še zapisala Maja.
Odrešenik pa k nam ne prihaja, ker bi od nas kaj hotel, ampak je prišel, da nam služi (Lk 12,35). Iskali
smo Njegove poti do nas. Služi nam v Božji Besedi, evharistiji, spovedi in drugih zakramentih. Veliko teh
darov smo okusili v dneh, ko smo bili v Repnjah. Obenem smo se trudili ozavestiti, kako pomembno je
biti buden, da ti darovi ne gredo mimo nas. Gospod nam jih ponuja, nikoli pa vsiljuje, le hrepeni po tem,
da jih sprejmemo. Žal se pogosto zgodi, da nam hudič zato, ker nismo budni (se prepustimo raznim
skušnjavam, malomarnostim …), vzame to, kar mislimo, da imamo, pa v resnici sploh še zares nimamo
(prim. Lk 8,18).
Nedelja veselja pa je tudi nas povedla v zahvaljevanje. »Moja duša poveličuje Gospoda,« je odmevalo v
naših srcih. In ko smo se poslavljali smo se zahvaljevali še drug za drugega. Lepo je vedeti, da nas je več,
ki iščemo Boga in ga postavljamo v središče svojega življenja. Zagotovili smo si, da bomo ostali povezani
v molitvi drug za drugega. »Spoznal sem veliko novih ljudi, ponovno srečal stare znance, nekatere videl v
nekoliko drugačni luči, precej bolje pa sem spoznal tudi samega sebe. Lahko rečem, da mi je ta vikend
dal OGROMNO! V življenju se mi velikokrat zdi vse samoumevno, tokrat pa ugotavljam, da nič ni
naključje, ampak skrbno premišljeno delovanje Gospoda… Kakorkoli, tale duhovna obnova bo ostala v
mojem srcu še zelo dolgo in upam, da bom vsa spoznanja s pridom izkoriščal v vsakdanjem življenju in da
ne bom pozabil zakaj sem tu,« je zapisal eden od udeležencev.
Dodaja tudi: »Ko razmišljam, kaj mi ostaja po tej duhovni obnovi, me preveva mnogo različnih, čudovitih
občutkov. V vsem tem decembrskem direndaju in navalu obveznosti na faksu, sem se končno lahko
ustavil, sprostil, zadihal, se poglobil in osredotočil na prihod Jezusa, s prebiranjem božje besede,
prepevanjem čudovitih pesmi in osebnim premišljevanjem. Ugotavljam, da Božji Duh res veje nad nami
na vsakem koraku.«
Če Bog da, bo nekaj podobnega moč doživeti v postnem času od 6. do 8. marca 2020. Takrat bomo kakor
Pilat Svetega Duha vprašali: »Kaj je resnica?« Moja resnica? Njegova resnica?