V prvi polovici 18. stoletja si je rodbina Purgerjev v sredi vasi uredila dvorec in se v njem naselila. Po smrti Mihaela Franca Purga (ali Purgerja) leta 1758 je dvorec v Repnjah do konca stoletja prešel v last Ludvika pl. Schluderbacha. V začetku 19. stoletja je nastalo dvonadstropno poslopje, ki je prešlo v last Mateja Šporna, kmeta svobodnika iz Lokarjev. Po Matejevi smrti 1867 je dvorec podedovala vdova Katarina, roj. Golob. Ker sama ni imela svojih otrok, je želela svoje imetje uporabiti v dobre namene. Na pobudo svojega sorodnika jezuita, ki ga je tudi gmotno podpirala, je dala sezidati cerkev v čast Srcu Jezusovemu. Dvorec je preuredila za stanovanje jezuitov, ki so se tu naselili leta 1870. Ostali so le tri leta, saj jih je leta 1873 državna oblast izgnala.
Špornova je iskala nove poti za dobrodelnost. V bližini je dala zgraditi šolo, kamor naj bi prišle redovnice in poučevale deklice v »mili slovenščini«. Kar je bilo v Ljubljani še vse nemško, jevzaprosila Mariborske šolske sestre. Te so v Repnje prišle 21. aprila 1883. Darovala jim je hišo s cerkvijo in tudi več hektarjev zemljišča. Sestre so se obvezale, da bodo skrbele za šolo.
Šola je bila blagoslovljena leta 1883 in pouk se je začel. Uspešno je delovala 58 let do leta 1941, ko so bile sestre iz Repenj pregnane. Leta 1909 so sestre ustanovile tudi kmetijsko-gospodinjsko šolo, ki je bila zelo priznana, sodobno opremljena in dobro obiskana. Pouk je bil teoretičen in praktičen. V sklopu šole so bili tudi mlekarna, sušilnica sadja, prekajevalnica, sodobno urejeni kokošnjaki.
Življenje v Repnjah je bilo naporno: obilo dela, pomanjkanje delovnih moči, pa malo prihodkov. Samostan pa je vedno imel hišnega duhovnika in vsak dan sveto mašo. Tako je, hvala Bogu, tudi danes.
Med drugo svetovno vojno je bilo vse izpraznjeno. Ko sta se leta 1945 dve pogumni sestri znova vselili, sta našli šolo požgano, samostan pa rezdejan. Zasluge za to so imeli partizani. S pomočjo sosedov sta vse počistili in uredili za skromno bivanje. Skupnost se je večala, saj so prihajale v Repnje sestre iz skupnosti, ki niso smele več delovati. Precej tudi starejših sester. Posestvo je prevzela okrajna oblast v Kamniku. Sestre so se zaposlile kot delavke na posestvu, da so se lahko preživljale.
Okrog leta 1970 je provinca obnovila cerkev in povečala samostan. Noviciat se je iz Srbije preselil v Repnje. Samostanska cerkev je za stoto obletnico doživela temeljito prenovo. V povečanem samostanu se je našel tudi prostor za mladino, ki se je začela zbirati za duhovne vaje ter za zimske in poletne tečaje. Od leta 1971 so bili tukaj znameniti večmesečni gospodinjski tečaji.
Leta 1995 so podrli dvoriščno hišo, v kateri je bil prej noviciat in na njenem mestu je leto kasneje zrastel dom duhovnih vaj Dom matere Margarete.