Romanju Goričko – Piran sem se pridružile dvakrat, na etapi od Ptuja do Ptujske Gore, in 19. dan, od Trebnjega do Novega mesta.
Romanje je zame predvsem duhovna pot. Hodiš in moliš. Občuduješ naravo in hvališ Stvarnika. Ko je težko, stisneš zobe in prosiš za moč. Na tem romanju pa so bili velika dodana vrednost soromarji, s katerimi smo se pogovarjali o vrednotah, ki so nam skupne, skupaj smo molili, peli, se šalili in spodbujali. Prvo polovico poti je vodila s. Vida, od Mirne Peči naprej pa s. Polonca. V Mirni Peči smo obiskali samostan sester karmeličank, z njimi molili hvalnice, sestre so nas tudi pogostile in v pogovoru z njimi smo videli, da je posledica življenja v Božji navzočnosti radost, ki jo izžarevajo. Če smo zjutraj krenili na pot v gosti megli, jo je sredi dopoldneva pregnalo sonce, ki nas je proti Novemu mestu že pošteno grelo. Posebna zanimivost je bila tudi pot skozi cigansko naselje. V Novem mestu smo z veseljem stopili v hlad frančiškanskega samostana, kjer nam je p. Tomaž razkazal cerkev, bogato knjižnico in obnavljajoči se samostan. Pa tudi pogostil nas je, bogato. Okrepljeni telesno in veseli v duhu smo se poslovili in zaželeli tistim, ki so nadaljevali pot v Kočevski Rog varno in srečno pot naprej. Mir in dobro!
Doroteja Emeršič OFS
