ob 30. obletnici samostojne in neodvisne države Slovenije
S sv. mašo za domovino smo se v nedeljo, 20. junija 2021, v Rimu zahvalili Bogu za 30 let samostojne in neodvisne države Slovenije ter prosili za Božji blagoslov tudi bližnjemu predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. Slovesne maše v rimski baziliki Marije Snežne sva se na povabilo veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu g. Jakoba Štunfa udeležili s s. Gregorio Susnik, argentinsko Slovenko. Slovesnost je vodil kardinal Franc Rodé, razveselili pa smo se tudi navzočnosti msgr. Mitja Leskovarja, apostolskega nuncija v Iraku. Ob navzočnosti diplomatskih predstavnikov raznih držav je bila maša v italijanščini, slovenske pesmi pa so ob orgelski spremljavi salezijanca g. Mirana Sajovica mogočno donele kljub ne ravno številnim Slovencem. To je bila po kar dolgem času priložnost, da se vsaj kratko srečamo in pozdravimo redovnice, redovniki, duhovniki, bogoslovci in laiki, ki delujemo v večnem mestu in okolici.
V duhu nedeljskega evangelija (Mr 4,35-41) me navdaja velika hvaležnost za Gospodovo zvestobo v zgodovini Slovencev in jasno zavedanje, da viharji so in bodo del našega življenja. Na nas pa je, da krepimo svoje zaupanje in vero Vanj, ki vodi zgodovino, ter da zavzeto in dobrohotno sodelujemo v blagor vsakega človeka.
Kaj pa pred 30 leti? Ko sem se proti koncu junija 1991 po končanem prvem študijskem letu v Rimu vračala z vlakom v Ljubljano, mi je notranje zaupanje v Gospoda pomagalo ob soočanju z novicami o možnosti vojaškega napada na Slovenijo. Srčno sem upala, da gre »le« za taktiko zastraševanja, saj sem bila prepričana, da vsakdo ve, kako izzivalne igre z ognjem dejansko lahko preidejo v poguben požar. V Ljubljani pa je bilo že jasno, da v Maribor ni varno potovati, in tudi, da na bližnje mašniško posvečenje v ljubljansko stolnico ne bom šla. Sestre so me odpeljale v Repnje, kjer sem kmalu okusila realnost: alarmi pred zračnimi napadi, zaklonišče v samostanski kleti, napad na bližnje letališče Brnik, na oddajnik na Krvavcu, hrumenje tankov po avtocesti pod samostanom.
Ko sem se kasneje z novim, slovenskim potnim listom leto za letom vračala iz Rima, italijanski vlaki niso več vozili čez »nevarno« mejo. Ko je nočni avtobus v jutru vstopil v Zeleno deželo, mi je v srcu samodejno zaigrala Avsenikova Slovenija, od kod lepote tvoje?
Ob 30. obletnici samostojne in neodvisne Slovenije znova prebiram dragocene besede sv. Janeza Pavla II. ob koncu prvega obiska v Sloveniji: “Ohranite nedotaknjeno obličje te čudovite dežele, ki vam jo je Bog zaupal; ne dopustite, da bi zamrlo plemenito državljansko in duhovno izročilo, ki je zaznamovalo zgodovino vašega ljudstva! Pogumno in vztrajno stopajte dalje po poti napredka, s seboj pa vedno nosite vrednote svoje bogate kulturne dediščine.” Naj pri Bogu skupaj z Marijo prosi blagoslova naši domovini, da si v njej sami ne bi povzročali viharjev in razburkali valov ter drug drugemu ovirali plovbo v skupni pristan.
s. Vida Tomažič