Decembra smo kristjani vsako leto v precepu. Naj praznujemo ali praznike šele pričakujemo? Advent je čas pričakovanja, a vse okrog nas govori o veselem decembru. Letos je malce drugače, ker je korona veseli december precej oklestila: Nakupovanje v veliki meri ni mogoče. Službene večerje so odpadle. Lučke po mestih sicer svetijo, a ker smo večinoma doma, nas ganejo precej manj kot po navadi.
Vendar božič je pred vrati. Če je imelo za kristjana odpovedati se veselemu decembru nekaj adventnega smisla, pa vendar ne more biti tako za božič. Kaj bomo imeli od njega? Ga bomo letos sploh lahko praznovali?
Naj vas izzovem z vprašanjem, če ste kdaj razmišljali o pomenu besed praznovanje in zabava. Ali ob rojstnem dnevu pripravite zabavo ali praznovanje? Vidite v tem kako razliko? Pa razmislimo.
Zabava se osredotoči na doživljanje prijetnih trenutkov, morda ob glasbi, družabni igri, morda z merico alkohola preveč … kakor jo pač oblikujemo. Njen namen je, da prinese veliko trenutnega zadovoljstva, ob njenem koncu pa lahko vzkliknem: »Ah, je res že konec!« In potem bolj ali manj izpraznjen vstopim v nov dan. Morda celo s kančkom obžalovanja, še posebej če prinesem s seboj kakšnega mačka.
Praznovanje pa v prvi vrsti pomeni podoživljanje nečesa lepega, saj izvira iz spominjanja. To velja za praznike vsake skupnosti, države, društva … ali za osebna praznovanja. Dan državnosti obeležuje spomin na dan, ko je Slovenija postala neodvisna država. Gasilska in druga društva praznujejo ustanovni dan. Praznujemo rojstne dneve, ki so spomin in zahvala na začetek nekega življenja … Praznovanja nas obogatijo. Napolnijo nekaj, kar se je izpraznilo. Praznovanja se bomo spominjali naslednji dan in bomo iz njega lahko živeli. Če se na praznovanje spomnim po enem letu ali po desetih letih, mi bo v srcu ostal topel in prijeten občutek, ki me bo napolnil z novim upanjem in s spominom na dobre ljudi.
Ob mnogih dogodkih gresta praznovanje in zabava z roko v roki. Vedno pa smo pred odločitvijo, čemu bomo dali poudarek. Če nas je korona spodbudila, da smo se bolj kot veselemu decembru posvetili adventnemu času, pa sprejmimo še njena povabila, da bomo božične zabave nadomestili z doživetimi prazniki. Sporočilo božiča naj tako še bolj zasije, da nas Božji prihod na svet okrepi, da bomo iz božičnih praznikov zajemali še dolgo po tem, ko se bomo spet znašli v vsakdanjem toku življenja.
Še nekaj spada k praznovanju: priprava daril. Sama se nagibam k temu, da se za božič ne obdarujemo, morda le z majceno pozornostjo bolj v obliki dobre misli. Darilo pa naj bo Jezus sam. Sporočilo božiča je veliko in bilo bi škoda, da bi ga darila zasenčila. Če pa si že ne znamo predstavljati božiča brez daril: kaj pa če bi postali dar drug drugemu? Če to ne znamo, pa se zazrimo v jaslice. Tam bomo našli tri, ki so nam dali zgled, kako to gre.
Lepe priprave na prihajajoče praznike, potem pa lepo praznovanje s Sveto družino želim!
s. Ema Alič