Božja beseda 11. nedelje med letom
Ko je Jezus pred seboj gledal zbegano množico, ki so bili »kakor ovce brez pastirja«, v duhu pa tudi množice po svetu, in tudi današnje, se je v njem zganilo usmiljeno Srce. Nanje je gledal kot na veliko njivo zrele pšenice. Prišel je čas žetve. Žetev je bilo slovesno in veselo opravilo. Za obsežno delo je bilo treba poslati več delavcev na »njivo«. In jih je poslal.
Njegovi prvi poslanci so bili možje, katere je že prej izbral, poklical jih je po imenu, jih tri leta učil, zdaj pa jim je dal še potrebna navodila: »Spotoma oznanjajte: Božje kraljestvo je blizu. Najprej obiščite svoje rojake.« Opremil jih je tudi s posebnimi darovi, da so veselo oznanilo potrdili, ko naj bi ljudi ozdravljali vsakovrstnih bolezni in slabosti. Poudaril je, naj bo njihovo delo brezplačno, zastonj.
Jezus naroča, naj prosimo, da Bog tudi na naše polje pošlje dovolj delavcev. Današnja družba je še kako podobna ovcam brez pastirja. Hoče iti po svoje, velikokrat brez prave orientacije, brez Boga. Posledice so očitne. In vendar obstaja rešitev. Jezus nam kaže pravo pot do polnosti večnega življenja v Božjem kraljestvu.
Molimo in prosimo za dobre duhovnike, škofe, papeža in njihove sodelavce, da nam bodo dobri pastirji. Mar nismo tudi mi poklicani, da poprimemo za žetveno orodje? Predvsem da s svojim dobrim zgledom oznanjamo bližino Božjega kraljestva.
s. Mihaela Berčon