Poročila o življenju ustanove
Prvi delovni teden XVI. rednega vrhovnega kapitlja je bil v znamenju poročil, dela v plenumu in po skupinah. S tremi predavanji frančiškana p. Simeoneja Coccobaoja, v katerih se je naslonil na številna besedila v frančiškovskih virih, so članice kapitlja razmišljale o Frančiškovem načinu poslušanja Duha, graditvi občestva in odprtosti za novost življenja, da bi v teh spodbudah našle usmeritev za načrtovanje potrebnih sprememb pri preureditvi kongregacije v naslednjem šest-letju.Nekatere smernice za konkretne spremembe so izhajale iz poročil provincialnih predstojnic o stanju posameznih provinc. Po vnaprej določenih točkah so se predstavile: Mariborska provinca brezmadežnega spočetja, Splitska provinca presvetega Srca Jezusovega, Argentinsko-urugvajska provinca sv. Jožefa, Paragvajska provinca Marijinega vnebovzetja, rimska regija, Mostarska provinca sv. Družine, Bosansko-hrvaška provinca Marijinega brezmadežnega Srca in Lemontska provinca sv. Frančiška Asiškega.Vrhovna predstojnica s. Klara Šimunović je pred predstavitvijo stanja provinc sestram pojasnila, da je namen poročil boljše medsebojno poznavanje provinc in večja povezanost v soodgovornosti, saj »smo ena velika, živa, raznolika družina, po kateri je Bog delal in še dela čudeže. Poleg tega imamo tudi nekatere težave, ki so nam vsem skupne.« Ko si med seboj podelimo veselje, težave in upanje, smo poklicane, da skupaj poslušamo in sledimo spodbudam Duha v tem, kar je dobro, Bogu všečno in popolno (prim. Rim 12,2).Poleg poročil provincialnih predstojnic so dala vpogled v stanje kongregacije tudi poročila vrhovne uprave za obdobje od leta 2017 do 2023. Vrhovna predstojnica
s. Klara Šimunović je izčrpno in podrobno poročala o stanju kongregacije, vrhovna ekonomka s. Gregoria Susnik je predstavila ekonomsko stanje, vrhovna tajnica
s. Samuela Klaić pa je sestre seznanila s statističnimi podatki.Na podlagi poročil o sedanjem stanju so članice kapitlja razbrale, s kakšnimi izzivi se sooča kongregacija, in razmišljale, kaj moramo storiti za skupno prihodnost.
S prepoznavanjem in ovrednotenjem dobrega v skupnostih so odkrito spregovorile tudi o nepopolnostih in pomanjkljivostih, ki so nam izziv. V delu po skupinah so sestre kot največji izziv in vrednoto izpostavile sestrinstvo, ki ga je treba ohranjati, negovati in vedno znova postavljati v središče. Redovniško bratstvo/sestrinstvo je temeljni, prvi apostolat, iz katerega izhajajo vse apostolske dejavnosti. V sestrinstvu je pričevalna moč redovniškega življenja in ključ do rodovitnosti apostolskega življenja. Poleg teme sestrinstva, ki je temelj trajne vzgoje, je bil poseben poudarek tudi na začetni vzgoji pod vidikom boljšega povezovanja med provincami.S. Annunziata Remossi OMVF je v svojem predavanju Ekonomija v službi karizme in poslanstva spregovorila o pomenu vzgoje za pravilno vrednotenje in upravljanje dobrin. Kot vodja Urada za redovniško upravo in apostolat v Dikasteriju za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja je predavateljica zelo izčrpno in z zgledi navedla in pojasnila šest kriterijev za dobro ekonomsko upravljanje. To so: evangelij, karizma, uboštvo, cerkvenost, trajnostna naravnanost in predložitev računov. S. Annunziata nas je spomnila na pomen ekonomije kot sredstva za misijonsko delovanje Cerkve, ki naj bo evangeljska, ekonomija delitve in občestva, ekonomija s človeškim obrazom, ter poudarila potrebo po vzgoji za ekonomsko razsežnost, ki ji je treba posvečati pozornost in dati mesto v trajni vzgoji vseh članic redovne ustanove.Kot premor med dvema delovnima tednoma je večina članic kapitlja prosto nedeljsko popoldne 9. julija preživela po romarsko v Frančiškovih krajih in cerkvah, ki ohranjajo živ spomin na Asiškega ubožca. Brez posebnega študija in smernic je znal učinkovito poslušati Božjega Duha, zavzeto živeti življenje bratstva z vsemi bitji, ustvariti novo in privlačno karizmo, ki temelji na zvestem spolnjevanju evangelija in hoji za Kristusom.
