Knjiga preroka Ezekijela 33,7-9:
To govorí Gospod:
»Tebe, sin človekov, sem postavil za stražarja Izraelovi hiši. Kadar slišiš besedo iz mojih ust, jih posvari v mojem imenu!
Če porečem krivičnemu: ›Krivični, zagotovo umreš!‹ pa ne govoriš, da bi posvaril krivičnega zaradi njegove poti, umre ta krivični zaradi svoje krivičnosti, a njegovo kri bom terjal iz tvojih rok.
Če pa posvariš krivičnega, naj se spreobrne od svoje poti, pa se ne spreobrne od svoje poti, umre zaradi svoje krivičnosti, ti pa si si rešil življenje.«
Gospodova beseda je resnica. Pronica skozi stvarnost, konkretnosti polno vsakdanjost in preplet navidez nepovezano nanizanih dogodkov.
Vse posreduje neko dejanskost, vsa stvarnost je izraz globljih naravnanosti, ukoreninjenosti; priča o izviru, iz katerega se napaja. Kar se zgodi, ni mimobežna nepomembnost, pač pa izrekanje tega, kar je. Na dnu nenehne rutine, naglice in hlastanja so lahko praznina, brezsmisel in brezciljnost, tavanje na površini – ki obstojijo v izčrpavanju življenja.
Gospodova beseda je goreč ogenj. Lahko ga poskušaš ugasiti, a cena za to je tvoj mir, je izdajstvo tvoje resnice, ki diha v odmevanju svojemu izvoru.
Prerok sliši Gospodovo besedo in ne more je utajiti. Ne more, ker izreka njega samega.
Knjiga preroka Jeremija 20,7-9:
Jeremija govori:
»Preslepil si me, Gospod, in dal sem se preslepiti. Premočan si bil zame in si zmagal.
Ves dan sem v posmeh, vsi se norčujejo iz mene.
Kadar koli govorim, moram vpiti, ›Nasilje in zatiranje!‹ moram klicati.
Zares, Gospodova beseda mi je ves dan v sramotenje in zasmeh.
Če rečem: ›Ne bom ga več omenjal, ne bom več govoril v njegovem imenu,‹ je v mojem srcu kakor goreč ogenj v mojih kosteh. Trudim se, da bi ga ugasil, pa ne morem.«
Gospodova beseda ozdravlja. Iz pohabljenega, vklenjenega, zakrnjenega, poškodovanega, ujetega, okrušenega, zakrnelega … izvabi rast; očiščuje, celi, spodbuja, razvezuje, osvobaja, izgrajuje – ljubi.
Kliče svoje sinove in svoje hčere, išče jih in obuja jih v življenje – znova in znova, dokler ga dokonč-no ne najdejo v Njem.
Knjiga preroka Izaija 49,8-10:
Tako govori Gospod:
»Ob času milosti sem te uslišal, na dan rešitve sem ti pomagal.
Varujem te in te postavljam za zavezo ljudstvu,
da vzdigneš deželo in dobiš opustošene dediščine,
da rečeš jetnikom: ›Pridite ven,‹
tem, ki so v temí: ›Prikažite se!‹
Pasli bodo po poteh,
po vseh golih gričih bo njihova paša.
Ne bodo lačni in ne bodo žejni,
vročina in sonce jih ne bosta mučila,
kajti vodil jih bo ta, ki je usmiljen z njimi,
spremljal jih bo k vodnim vrelcem.«
s. Zala Vrabec
Foto