Kakšen ogenj je v mojih kosteh?

Božja beseda za 22. nedeljo med letom nas drami iz naše lenobnosti.

  1. Prerok Jeremija pove svojo izkušnjo Jer 20,7-9, ko mu Bog ne da miru, da mora oznanjati in ne molčati.
  2. Apostol Pavel spodbuja Rimljane Rim 12,1-2, naj se podarijo Bogu in naj se ne prilagajajo temu svetu.
  3. Jezus v evangeliju Mt 16,21-27 pa je direkten do učencev in do nas. Ne leporeči in se ne zadržuje, ampak pove Petru, naj ne razmišlja tako posvetno in individualistično. Pokaže pa tudi pot vsem, ki želijo hoditi za njim in priti na cilj v nebesa.

Kako me ta beseda nagovarja? Me kaj preseneti, predrami, spodbudi? Me kje pretrese?
Vsak sam si mora odgovoriti na ta vprašanja.

Zase lahko rečem, da me vsa ta beseda kar pretrese, ko se vedno znova najdem v stanju, ko bežim pred križem in nekim naporom. In hkrati sem hvaležna za te besede, ker me vedno znova pripeljejo na pravo pot. Iz teh besed spoznavam Jezusovo ljubezen do mene, ko me ne »spusti«, čeprav mi daje popolno svobodo. In to je Njegova veličina in svetost.

Jezus, hvala, da mi po besedi daješ življenje in pravo usmeritev. Hvala, da se po tej besedi lahko srečujem s Teboj in gradim trden odnos. Ne nehaj v svoji ljubezni!

s. Mirjam Černigoj
s. Martina Štemberger

Želite, da vas obvestimo o novih prispevkih? Prijavite se!

Prijavite se na naša e-obvestila!

Od prejemanja se lahko kadarkoli odjavite.

Poiščite nas tudi na družabnih omrežjih:

Instagram
YouTube

Kategorija: duhovno
Oznake: duhovno
Prejšnji prispevek
Jezus oznanja, odklonijo ga: Lk 4,16-30 (pripravila s. Polonca Majcenovič)
Naslednji prispevek
Izrekanje